Franja

káj what

káj še? what else?
káj zdaj? what now?, how now?, well?
káj ti je? káj je s teboj? what's the matter with you?
káj mi mar! what do I care!
káj šele let alone
ah, káj! go on!, stuff and nonsense!
káj ne poveš! you don't say!
ne, káj takega! well, I never!
torej káj? so what?
je káj upanja? is there any hope?
káj še, on (pa) že ne! not he!
káj storiti? what can we do?, what's to be done?
káj pomaga, káj koristi jokati? what is the use of crying?, it is no use crying
káj se je tedaj, potem zgodilo? what happened then?
imate káj novic? have you any news?
na káj misliš? what are you thinking about, what's on your mind?
povej mi, káj si slišal! tell me what you heard!
káj ko bi tudi ti prišel? what if you came too?
meso, kruh, vino in ne vem káj še vse meat, bread, wine, and what not
ne morem si káj, da se ne bi smejal I can't help laughing

káj quoi?, que?, qu'est-ce que?, quelque chose

kaj je to? qu'est-ce que cela? familiarno qu'est-ce que c'est que ça?
kaj storiti? quoi faire? que faire?
kaj je novega? qu'y a-t-il de neuf (ali de nouveau)?
kaj lepšega kot quoi de plus beau que?
kaj se je zgodilo? que s'est-il passé? qu'est ce quí est arrivé?
vem, kaj hočeš je sais ce que tu veux
to je kaj drugega c'est autre chose
kajne(da)? n'est-ce pas?
kaj neki? quoi donc?
kaj šele à plus forte raison
ne morem si kaj, da ne bi je ne puis m'empêcher de
kaj stane ta knjiga? que (ali combien) coûte ce livre?
kaj zato? qu'importe?

kȁmo prisl.
1. kam: kamo da bježim; kamo ću stići ako idem ovim pravcem
2. kamor: idi kamo ti je naredeno
3. kje: kamo ključevi od riznice
4. kamo god kamor koli: kamo pogledaš, svugdje ravna polja
5. kȁmogod kam, nekam: gledaj da se kamo izgubiš
6. kȁmoli kaj šele, kako: ni meni nije dobro, kamo će biti tebi
7. kȁmo li kam: ne znam gdje je, kamo li je otišao
8. kamo sreće da se to nije dogodilo kakšna sreča da se to ni zgodilo

koliko je koga v hlačah frazem
(o pogumu) približek prevedka ▸ ki a legény a gáton
Šele ko gre povsem zares, se hitro vidi, koliko je koga v hlačah. ▸ Csak amikor komolyra fordul a dolog, akkor derül ki gyorsan, ki a legény a gáton.

komaj¹ [ó] adverb

1. kaum (nositi kaum tragen, verjetno kaum zu glauben, tri metre visok kaum drei Meter hoch)
figurativno komaj, komaj mit knapper Not, mit Ach und Krach

2.
komaj kdo kaum jemand, fast niemand
komaj kaj kaum etwas, fast nichts
komaj kaj starejši kaum älter
spal sem komaj kaj ich habe kaum geschlafen
komaj kaj več/dlje/manj kaum mehr/länger/weniger als
komaj kdaj kaum wann
komaj še kaum noch

3. z navedbami časa: knapp (komaj eno uro/deset minut eine knappe Stunde, knapp zehn Minuten)

4. (pravkar, šele) gerade erst, kaum [daß] dass

5. (kvečjemu) höchstens

6.
komaj čakati na kaj (etwas) nicht/kaum erwarten können

kommend prihodnji; der kommende Mann človek, čigar čas prihaja/se šele začenja; človek, s katerim se bomo še srečevali

krvosleden pridevnik
1. (o psu) približek prevedka ▸ véreb [pes]Že v dveh urah po napadu je prišel na pomoč poklicni čuvaj s krvoslednimi psi. ▸ Már két órával a támadás után a segítségünkre sietett egy hivatásos őr a vérebeivel.

2. (o osebi ali ustanovi) ▸ vérszomjas
V tem je nemara tudi nekaj dejansko krvoslednega odnosa medijev: zanimanje se zbudi šele, ko steče kri. ▸ Ez talán része a média valóban vérszomjas hozzáállásának: csak akkor érdekes valami, ha vér folyik.

lahkomiseln pridevnik
1. (nepremišljen; nepreudaren) ▸ könnyelmű, nemtörődömBila sva lahkomiselna in nisva izkoristila ugodnega nakupa stanovanja pred dvajsetimi leti. ▸ Túl könnyelműek voltunk, és húsz évvel ezelőtt nem használtuk ki a kedvező lakásváslási lehetőséget.
To je bila največja jedrska nesreča na Japonskem in hkrati plačilo za lahkomiselno ravnanje s tehnologijo sevanja. ▸ Ez volt Japán legnagyobb nukleáris balesete, és egyben az ára annak, hogy könnyelműen kezelték az atomtechnológiát.

2. (o ženski) ▸ könnyűvérű, könnyelműŠele tedaj je spoznal, koliko prijateljev ima Julija, in ko mu je ta lahkomiselna ženska predlagala, naj bi skrivaj odpotovala na poročno potovanje, si je podpisala smrtno obsodbo. ▸ Akkor jött csak rá, mennyi barátja van Julijának, és amikor ez a könnyelmű nőcske azt ajánlotta, hogy titokban utazzanak el nászútra, aláírta a halálos ítéletét.

lâmpa ž, lámpa ž (n. Lampe, lat. , gr.) svetilka: petrolejska, ulična, džepna, stona lampa; kvarcna, lučna, kontrolna lampa; sa -om tražiti nekoga, nešto; sad mu se tek upalila lampa sedaj šele se je spomnil, domislil, se mu je prižgala žarnica

late² [léit] prislov
kasno, pozno; prej
poetično nedavno

as late as vse do
as late as last year šele (ali še) lansko leto
better late than never boljše kasno, kakor nikoli
pogovorno late in the day zelo pozno, prekasno
to sit up late ostati dolgo pokonci, bedeti
early or late; ali sooner or later prej ali slej
late of prej stanujoč v, prej zaposlen pri
later on potem, kasneje

Latīnitās -ātis, f (Latīnus)

1. = ius Latii latinsko pravo, ki so ga Rimljani po razpustitvi latinske zveze (po končani latinski vojni l. 338) podelili tistim latinskim mestom, katerim niso priznali latinskega državljanstva (civitas). V tem politično-pravnem razmerju so Latinci sicer imeli z rim. državljani „commercium“, tako da so si smeli pravnoveljavno pridobivati lastnino in tudi dedovati, ni pa jim bil dovoljen „conubium“; bili so torej kot socii nekako sredi med rim. državljani (cives) in tujci (peregrīni). Njihova mesta so imela samoupravo in bila oproščena carine, za kar so plačevala le neznatne dajatve, njihovi oblastniki pa so bili eo ipso rimski državljani. Šele l. 90 je zakon lex Iulia vsem latinskim mestom podelil popolno državljanstvo. Odtlej je Latinitas prešla tudi na pravna razmerja zunaj Italije: Ci. ep., Suet.

2. čista, dobra latinščina, čisto latinsko izražanje: Caelius malus auctor Latinitatis Ci. ep., Latinitas est, quae sermonem purum conservat, ab omni vitio remotum Corn.

lectīca -ae, f (lectus -ī)

1. nosilna postelja, nosilnica (oder ali stojalo z blazino (žimnico) in vzglavnikom); v nosilnicah so se dajali Rimljani leže nositi posebnim (domačim ali najetim) sužnjem (lectīcāriī), in sicer na potovanju vselej, po mestu pa sprva le ženske in bolniki; šele pozneje, za časa cesarjev, so prišle v rabo nosilnice, pogosto zastrte z zavesami, ki so nošene osebe varovale pred prahom, sončno pripeko in radovednimi pogledi: Cat., Petr., Sen. ph., Mart., T., Suet., cubare in lectica Ci., lecticā octophoro ferebatur Ci., in forum ad consules lectica deferri L., ex lectica prominere L. fr., lecticā gestare agnam H., lecticā militari ferri Cu., lecticā perferri in aciem Lact. (o bolnem vojskovodji).

2. metaf. del drevesa, kjer se veje vzpenjajo kvišku na vse strani, nekakšno sedlo: molles arborum lecticae Plin.

lentus 3, adv. -ē (lat. lēns, lentis, linter (?), stvnem. lind(i) = nem. lind)

1. vlečljiv, vlačen, zategel, žilav, trd: radix, hastilia V., pituita H., tellus lenta gelu Pr., l. in frangendo Plin.; pren.: l. vivacitas Plin. vztrajno, trdovratno; occ. lepljiv, lepek: gluten et visco et … pice lentius V.

2. upogljiv, upogiben, gibek, gibljiv, gibčen, šibek, podajajoč se, voljen: vincula Pl., viburna, vitis, genistae, alvearia lento vimine texta V., verbera V. udarci z gibkimi (tankimi) šibami, argentum V. ki se zlahka kuje, (h)umor noctis V. mečujoča nočna rosa, bracchia H., O. gibčne, prožne, tj. tesno oklepajoče, telesu trdno oprijemajoče se, toda lentissima bracchia H. (gl. spodaj 4. d), l. crura Mel., lentior salicis virgis O. (o Galateji, ki ji ni mar za Polifemovo ljubezen), l. ulmus et fraxinus Vitr., flagellum Ph.

3. žilav, trd = ki ga je težko zmehčati: quoniam (sc. aron) mas durior esset et in coquendo lentior Plin. in ga je težje mehko skuhati (omehčati). Klas. le

4. metaf.
a) počasen (adv. počasi), len, miren: pugna L. počasi se razvijajoča, si etiam res lentior sit L. ko bi se tudi stvar zavlekla, lentiorem spem facere L. zavlačevati izpolnitev nade, tam lentae spei victoria L. zmaga, ki se je je bilo nadejati šele po dolgem odlašanju (s precejšnjo zamudo), l. ignis O., Plin. ali lenti carbones O., Hier. počasi goreč(e), quam lentis penitus macerer ignibus H. kako polagoma ginem od ljubezenskega ognja, me lentus Glycerae torret amor meae H. po malem (počasi) moreča, lentus amor, quem iam languere putares O. lahno tleča, mrleča, brleča, in lento luctantur marmore tonsae V. na (po) mirni morski gladini, l. amnis Plin., lento perfregerit obvia pilo Tib., l. color Plin. medla, ne živa, hladna, l. remedia Cu. ali venena T., Suet. počasi učinkujoča zdravila, počasi učinkujoči strupi, lentum mortis genus Suet., l. maxillae Suet. počasi grizeči zobje, lente ac paulatim procedere C., lentius subsequi C., lente agere L., aliquanto lentius agere coeperunt Ci., quae res cum lentius spe ipsorum traheretur L., lente currere O., lente coquere Plin., corpora lente augescunt, cito exstinguuntur T., lentissime mandere Col.; pesn. z gen.: dum lentus coepti terra cunctaris Hiberā Sil.; z inf.: nympha nec Idaliā lenta incaluisse sagittā Sil.; pesn. tudi = ki more upočasniti, upočasnjujoč, težek: cum … facerent uteri pondera lenta moram Pr.
b) occ. α) počasen = pozen, zamuden: Teucris illa lentum negotium Ci. ep., nomina (plačniki) Sen. ph. β) (o slogu in govoru) razvlečen, neokreten, okorel, okoren, tog, neroden, neizoblikovan: lentus in dicendo et paene frigidus Ci., lentus est in principiis, longus in narrationibus T.
c) dolgotrajen, dolg, trajajoč, stanoviten: spes quoque lenta fuit O., lentus abesto O. da bi te dolgo ne bilo sem!, optavit lentas et mihi militias Tib., quam Marathus lento me torquet amore! Tib., lenta in balneo mora Cels., l. somnus Val. Fl., tranquillitatis lentissimum taedium Sen. ph., cavillatio lenta Amm. dolgočasno.
d) miren, potrpežljiv, brezbrižen, nebrižen, neskrben, malomaren, ležeren, lagoden, (v)nemaren, brezčuten, ravnodušen, neprizadet, neobčutljiv, hladnokrven, lenokrven, mlahav: iudex Ci., L., O., in quo ego nimium patiens et lentus existimor Ci., huic generi quasi contrarium est ridiculi genus patientis ac lenti Ci., nihil est illo homine lentius Ci. ep., tu, Tityre, lentus in umbra … V. ali lenti consedimus arvis V. ležerno, lentus Menelaus in ira O. le stežka razdražljiv, haec est pro miseri lenta salute viri O. ta se ne briga (meni) za … , lentissima pectora O. zelo hladna srca, vellere coepi et prensare manu lentissima brachia H. čisto neobčutne, lentae ad imperia aures T. gluha za ukaze, lentus in suo dolore T. potrpežljiv (neprizadet) ob osebni razžalitvi, tu spectas hiemem (hladnost) succincti lentus amici Mart., lente ferre, dicere, respondere Ci., lentius disputare Ci. na splošno suhoparno, nisi eum (sc. librum) lente ac fastidiose probavissem Ci. ep. če je ne bi kar najnatančneje in s pedantno strogostjo vzel v pretres, quid … lentius, celerius … dicendum Q.
e) trmast, trdoglav, svojeglav, vztrajen, kljubovalen: infiltratores Ci. trmasti tajivci, ki nočejo plačati svojih dolgov, Cupido H. upirajoči se, lentus pone fastus O., l. Nais O. nedostopna, natura Sen. ph.

less² [les] prislov (primernik od little)
manj, manj pomembno

a less known author manj znan avtor
less and less vse manj
still (ali much) less še mnogo manj, kaj šele
the less so as tem manj ker
none the less kljub temu, vseeno
no less (than) nič manj, nihče manj (od)
not the less nič manj
more or less več ali manj

lībertīnus 3 (lībertus) osvobojen (suženjstva), osvobojencem, osvobojenkam (njihovemu številu in stanu) pripadajoč, osvobojencev (osvobojenk) se tičoč, osvobojenski: idem hoc decretum est … in P. Umbrenum, libertinum hominem Ci., equiti Romano tam locupleti libertinus homo sit heres? Ci., sunt etiam libetini optimates Ci., me libertino patre natum ali me libertino natum patre H., patre libertino humili fortunā ortus L., socii navales libertini ordinis L., mulier l. L., Suet., Acilius Sthenelus e plebe libertina Plin., et libertinas arca flagellat opes Mart., quattuor milia libertini generis ea superstitione infecta T., cum quosdam etiam libertini generis mitti deprendisset Suet., l. condicio Dig. Od tod subst.

1. lībertīnus -ī, m osvobojenec (glede na svoj stan in položaj v državi, naspr. civis, ingenuus; prim. lībertus). Sprva se je osvobojenec imenoval libertus, njegov sin libertinus, šele vnuk je bil ingenuus; v času cesarjev pa je bil že osvobojenčev sin ingenuus, osvobojenci sploh pa libertini: ita pars libertinorum est Pl., quod vis genus ibi hominum videas: equitem, peditem, libertinum Pl., duos se habere vicinos, superiorem, equitem Romanum, inferiorem, libertinum Ci., ipse ex libertini filiā susceperit liberos? Ci., Ti. Gracchus libertinos in urbanas tribus transtulit Ci., unde mundior exiret vix libertinus honeste H., libertinus erat, qui circum compita siccus lautis mane senex manibus currebat H., nec ingenui modo aut iuniores sacramento adacti, sed seniorum etiam cohortes factae libertinique centuriati L., quid est enim eques Romanus aut libertinus aut servus? Sen. ph., qui servus est, si manumittatur, fit libertinus, non item addictus Q., servus cum manumittitur, libertinus: addictus recepta libertate ingenuus Q., etiam libertinis idem munus ultro flagitantibus T., neminem umquam libertinorum adhibitum ab eo cenae excepto Mena Suet., (sc. Claudius) Appium Caecum censorem, generis sui proauctorem, libertinorum filios in senatum adlegisse docuit, ignarus, temporibus Appi et deinceps aliquandiu libertinos dictos non ipsos, qui manu emitterentur sed ingenuos ab his procreatos Suet., liberorum hominum alii ingenui sunt, alii libertini. Ingenui sunt, qui liberi nati sunt: libertini sunt, qui ex iusta servitute manu missi sunt G., libertorum filii apud antiquos libertini appellabantur quasi de libertis nati Isid.

2. lībertīna -ae, f osvobojenka: ingenuamne an libertinam? Pl., Myrtale l., l. Phryne H., tutior at quanto merx est in classe secunda, libertinarum dico H., amore libertinae perinfamis Suet.

livreja samostalnik
1. pogosto v leposlovju (uniforma) ▸ libéria, személyzet díszes egyenruhájaVratar v hotelski livreji ju je spoštljivo pozdravil in jima odprl vrata. ▸ A szálloda libériájába öltözött portás tiszteletteljesen köszöntötte őket és kinyitotta előttük az ajtót.
Oprijete črne majice in hlače so dopolnjene z belimi in z motivi delov človeškega telesa poslikanimi livrejami. ▸ A szűk fekete ingeket és nadrágokat fehér, emberi testrészek motívumaival díszített libériák egészítették ki.

2. (o dizajnu in barvah) ▸ arculat, fényezés
Renault bo šele leta 2002 na Benettonove dirkalnike pritisnil svojo značko in jih prebarval v svojo livrejo. ▸ A Renault a Benetton versenyautót csak 2002-ben jelölte meg a saját emblémájával és fényezte át a saját színeire.
Ponudba je upoštevala nekatere zahteve ministrstva italijanske vlade, zato naj bi imela družba v prihodnje avtonomno vlogo, italijansko identiteto, svojo znamko, logo in livrejo. ▸ Az ajánlat figyelembe vette az olasz kormány minisztériumának előírásait, ezért a vállalat a jövőben önálló szerepet, olasz identitást, saját márkát, logót és arculatot kap.

ludàija m, ž norec, neumnica: ludaija Živko; ludaija djeca neumni otroci; i sam bi se, pašo, prevario, a nekmoli ova ludaija o paša, še sam bi se (ti) ukanil, a kaj šele ti neumni otroci

mangrova samostalnik
1. botanika (drevo ali grm) ▸ mangrove
2. (območje) ▸ mangrove terület
Ta del delte je predel mlajše kolonizacije, kjer so šele pred nekaj desetletji osušili obširne mangrove in pridobili ozemlje, ki je primerno za kmetovanje. ▸ kontrastivno zanimivo A deltatorkolatnak ezt részét később gyarmatosították, itt csak néhány évtizeddel ezelõtt csapolták le a terjedelmes mangroveerdőket, és tették gazdálkodásra alkalmasra a területet.

matador samostalnik
1. (bikoborec) ▸ matador Matador svojega nasprotnika, bika, sreča šele v areni. ▸ A matador az ellenfelével, a bikával csak az arénában találkozik.

2. zlasti v športu (najvidnejši predstavnik) ▸ matadorČeprav mu je le 24 let, španskega teniškega matadorja mnogi že uvrščajo med najboljše teniške igralce v zgodovini. ▸ Bár még csak 24 éves, a spanyol teniszmatadort máris sokan a történelem egyik legjobb teniszezőjének tartják.In priznamo, da njihovi kuharski matadorji res skrbijo za odličnost vsakega krožnika. ▸ És elismerjük, hogy a konyhai matadorjaik valóban gondoskodnak minden tányér kiválóságáról.

mention² [ménšən] prehodni glagol
omeniti, navesti

don't mention it! ni vredno besede!, prosim (odgovor na hvala)
not to mention da ne rečem, kaj šele
as mentioned above kot je zgoraj navedeno
not worth mentioning ni omembe vredno
britanska angleščina, vojska to be mentioned in dispatches biti pohvaljen v vojaškem poročilu