-
Streich, der, (-/e/s, -e) udarec, (Schlag) udar; Bergbau odkopna proga; figurativ norčija, šala; auf einen Streich na en mah; jemandem einen Streich spielen zagosti jo (komu), dražiti koga, vleči koga za nos
-
šèga ž, šêga ž (t. šaka, ar.) šala, posmeh, norčevanje: -u tjerati s kim norčevati se iz koga; ne dam nikom da -u tjera sa mnom
-
šegàčina ž šala, posmeh, norčevanje
-
špás m (nj. Spaß < it. spasso) nisko razg. šala, zabava, razonoda: to bo špas
to će biti veselo; on ne pozna -a
on ne zna za šalu
-
šûrka ž, šurkùlija ž dial. šala: nisu to ozbiljne stvari, to su šurke; nije šurkulija, od Žabljaka do Cetinje vode udaren je čador do čadora
-
tabarinade [-nad] féminin Tabarinova burka, šala
-
trick1 [trik] samostalnik
trik, ukana, (vojna) zvijača, lokavščina, izvijanje; spletka; šala, burka, norija; veščina, mojstrstvo; videz, slepilo, iluzija; razvada; posebnost, značilnost; vzetek (pri kartanju)
navtika služba pri krmilu (večinoma 2 uri)
full of tricks poln spletk
the tricks of the trade (posebne) poslovne zvijače
the whole bag of tricks vreča (kup, koš) zvijač
none of your tricks with me! tvoji triki pri meni ne vžgejo!
to be up to a trick or two znajti se, znati si (hitro) pomagati
to be up to s.o.'s tricks spregledati zvijače (trike) kake osebe, biti kos zvijačam kake osebe
I was up to his tricks nisem se mu dal oslepariti, nisem mu nasedel
to do (to turn) the trick sleng doseči cilj; izvesti ukano
he has a trick of frowning ima to razvado, da mršči čelo
he played me a dirty (nasty, mean) trick grdo (podlo) mi jo je zagodel
I know a trick worth two of that poznam še nekaj boljšega kot to
to take up the trick dobiti vzetek (pri kartanju)
-
trisca ženski spol pok, tlesk, hrušč; pretep; ameriška španščina šala
-
urbānitās -ātis, f (urbānus)
1. mestno življenje, poseb. življenje v Rimu: desideria (desiderium) urbanitatis Ci. ep.
2. meton. mestno, tj. olikano vedenje (obnašanje), prefinjen način življenja, olika, olikanost, omika, omikanost: homo summā urbanitate Ci. ep., litterae (slovstveno znanje) et urbanitas Ci. ep., deponendae tibi sunt urbanitates; rusticus Romanus factus es Ci. ep., addo urbanitatem, quae est virtus Ci. ep.; occ.
a) olikanost, olika, uglajenost, prefinjenost, prefinjen okus, rafiniranost v govorjenju, bodisi v izgovarjanju bodisi v izražanju (naspr. rusticitas): Q., urbanitatis color Ci.
b) olikanost v dovtipu, v šali, olikan (prefinjen) dovtip, olikana (pretanjena) dovtipnost ali šala: Sen. ph. idr., contumelia, si petulantius iactatur, convicium, si facetim, urbanitas nominatur Ci., risus, si aptus est, urbanitatis nomen assequitur Q., urbanitas oratoria, in iocis Q.
c) v negativnem pomenu velikomestni dovtip(i), velemestna dovtipnost: vernaculā utebantur urbanitate T. zganjali so svoje rimske mestne dovtipe.
-
uscita f
1. izhod; iztok, iztekanje; uhajanje:
all'uscita ob izhodu
di prima uscita pren. takoj
libera uscita voj. izhod
l'uscita di un gas, di un liquido dalle condutture uhajanje, iztekanje plina, tekočine iz cevovodov
via d'uscita pren. izhod
2. voj. (sortita) izpad
3. gled. nastop
4. šport parada:
uscita in tuffo parada s skokom
5. izhod:
l'uscita di un cunicolo, di una miniera izhod iz podzemnega hodnika, iz rudnika
uscita di sicurezza zasilni izhod
vicolo senza uscita slepa ulica
6. pren. izhod, rešitev
7.
unità d'uscita inform. izhodna enota
8. jezik obrazilo; končnica
9. izdatek:
buona uscita ➞ buonuscita
10. pren. (battuta) duhovita domislica, šala
11. elektr. izhod:
potenza d'uscita izhodna moč
-
Uz, der, šala, draženje
-
vaya ženski spol šala, dovtip; zasmeh(ovanje), roganje
dar vaya (a) koga dražiti, za nos vleči, za norca imeti
-
waggery [wǽgəri] samostalnik
objestnost, prešernost, razposajenost; (slaba) šala, porednost
-
Witz, der, (-es, -e) šala, smešnica; (das Entscheidende) smisel, poanta; von Menschen: (smisel za) humor, šaljivost; (Findigkeit) bistrc, ostroumnost; Witz haben imeti duha; Witze reißen zbijati šale
-
анекдо́т -у ч., anekdóta -e ž., šála -e ž.
-
ви́тівка -и ж., šála -e ž., domíslica -e ž.
-
жарт -у ч., šála -e ž.
-
прибаутка f besedna igra, šaljiv izrek, domislica, šala
-
проказа f
1. (med.) gobavost;
2. burka, šala, norčija
-
шутка f šala;
шутки в сторону brez šale;
дело идёт не на шутку stvar postaja resna;
не на шутку испугался pošteno se je prestrašil