Franja

živina samostalnik
1. (govedo) ▸ állat, jószágSopomenke: krava

2. (pomemben človek) ▸ nagykutya, fejes, nagymenőPrišli so, kakopak, tudi nemški predsednik pa francoski predsednik pa skratka same visoke živine. ▸ Természetesen eljött a német meg a francia elnök is, egyszóval csupa nagykutya.

živína (-e) f

1. bestiame, bestie:
gojiti, rediti živino allevare, ingrassare il bestiame
čreda živine mandria (di bestie)
trgovati z živino commerciare in bestiame
goveja živina bovini
klavna, mlečna, plemenska živina bestie da macello, da latte, di razza
vprežna, tovorna živina bestie da tiro, da soma
pren. garati, truditi se kot črna živina lavorare, faticare come una bestia
ravnati s kom kot z živino trattare qcn. come una bestia

2. pejor. (surov človek) bestia, bruto

3. pren. (človek s pomembnejšim družbenim položajem) pezzo grosso, pezzo da novanta

živína (kolektivno) ganado m ; res f ; fig bruto m , bestia f

velika (mala) živina ganado mayor (menor)
pitana živina ganado m cebado (ali cebón), ganado m de engorde
vprežna živina animal m de tiro, bestia f de labor
velika, visoka živina (fig) alto personaje m, personaje m influyente (ali fam de muchas campanillas)
20 glav živine veinte cabezas f pl de ganado
stanje živine número m de reses
klavna živina ganado de matadero (ali de carne)
živina za pleme ganado de cría
reja (rejec) živine cría f (criador m) de ganado
čreda živine rebaño m (de ganado)
trgovec (trgovina) z živino tratante m (comercio m) de ganado(s)
rediti (pasti) živino criar (guardar) ganado

žrebè zool potro m (macho)

čreda žrebet potrada f

ᾰ̓γείρω [Et. iz ἀ-γέρ-jω, koren: ger, lat. grex, čreda; gremium, naročje; slov. grmada; perišče, prgišče (iz pregršta), pogrniti, iz po-grt-niti. Sorodne grške besede: ἀγορά, ἄγυρις, ἀγύρτης. – Obl. fut. ἀγερῶ, aor. ἤγειρα, cj. -ομεν, med. ἠγειράμην (ep. ἀγ-); aor. 2. med. ep. ἀγερόμην (sink. ἠγρόμην, ἤγρετο, inf. ἀγερέσθαι, pt. ἀγρόμενος); pf. pass. ἀγήγερμαι (3. pl. plpf. ἀγηγέρατο); aor. pass. ἠγέρθην, ep. 3. pl. ἤγερθεν in ἄγερθεν]. 1. act. zbiram, na-, pobiram; sklicujem (zborovanje); pobiram darove, beračim; pridobivam. 2. pass. zbiram se, shajam se, θυμὸς ἐς φρένα ἀγέρθη zavest (pogum) se mu je vrnila. 3. med. a) nabiram zase, beračim; b) = pass.; ἀγρόμενος zbran, σύες svinjske črede.

ἀγέλη, ἡ [Et. ἄγω, vodim, gonim, ženem; tvorba kakor lat. agolum, pastirska palica.] 1. čreda, dat. ep. ἀγέληφι v čredi (čredo). 2. pren. krdelo, četa, oddelek.

αἰπόλιον, τό (αἰπόλος) ion. poet. čreda koz.

βόσκημα, ατος, τό 1. čreda na paši, živinče. 2. krma, paša, hrana.

βουκολία, ἡ, ion. -ίη βουκόλιον, τό (βου-κόλος) goveja čreda, govedo.

βου-νόμος 2 (νέμω) poet. ki pase govedo, ἀγέλαι čreda goved, ki se pase.

βουφόρβια, τά poet. čreda goved, goveja živina.

ἔθνος, ους, τό (ἔθος) 1. četa, krdelo, čreda, jata, roj. 2. rod, narod, pleme, κατὰ ἔθνη po rodovih; τὰ ἔθνη pogani, neverniki NT.

ἱπποφόρβιον, τό 1. čreda konj. 2. konjski hlev.

κάμηλος, ὁ, ἡ [Et. semit. izvora] 1. kamela, velblod; ἡ κάμηλος čreda velblodov (gl. ἡ ἵππος). 2. NT sidrna vrv.

νομή, ἡ (νέμω) 1. pašnik, paša, (široka) poljana, hrana. 2. živina na paši, čreda. 3. razdelitev, (po)delitev, dar θεοὶ πάσας νομὰς εἶχον so vse dobrote delili. 4. razširjanje πυρός, razjedanje, νομὴν ἔχω razjedam NT.

ποιμήν, ένος, ὁ [Et. iz pōi, sor. gršk. πώυ čreda] 1. pastir, ovčar. 2. čuvar, voditelj, (po)glavar, poveljnik.

ποίμνη, ἡ, dor. ποίμνα in ποίμνιον, τό NT čreda.

πῶυ, εος, τό [Et. gen. πώεος iz πώjεϝος iz kor. pō(i), varovati, gl. πῶμα 1. – Obl. pl. πώεα, dat. πώεσι] čreda ovac.

συβόσιον, τό (συβόσειον; σῦς, βόσκω) ep. čreda svinj.