Zonenzeit, die, časovni pas, čas (v časovnem pasu)
žiròpada ž žiropad, čas, ko pada žir
время čas, doba;
во в. войны v vojnem času;
за в. войны med vojno;
в настоящее в. sedaj;
во в. оно (zast.) nekoč, v starih časih;
в любое в. v vsakem času;
в наше в. dandanes;
в скором времени kmalu, v kratkem;
в то же в. istočasno;
в. не терпит čas beži;
до поры до времени do nekega trenutka;
на в. začasno;
одно в. nekaj časa;
в самое в. pravi čas;
упустил в. zamudil je ugodno priliko;
прийти не вовремя priti ob nepravem času;
делу в., потёхе час vse ob svojem času;
тем временем med tem;
по временам od časa do časa;
со времени odkar;
со временем sčasoma;
в. от времени kdaj pa kdaj;
в то в. как tedaj ko;
чудное в. lepo vreme;
в одно прекрасное в. nekega lepega dne;
время года letni čas;
настоящее время (gram.) sedanjik
година f čas, doba; (zast.) ura;
пришла тяжёлая г. prišli so hudi časi
доба́ -и́ ж., dán dnéva m., čàs čása m., dôba -e ž.
мясоед m (cerk.) čas, v katerem je dovoljeno jesti meso
пора f čas; doba, obdobje;
пора (brezos.) čas je;
до сих пор doslej;
в самую пору o pravem času;
порой, порoю včasih;
с давних пор od nekdaj;
с которых пор? od kdaj;
до поры до времени za zdaj;
на первых порах v začetku;
в (самой) поре pri najboljših močeh
пора́ -и́ ж., čàs čása m., dôba -e ž.
пусковой период čas, ko začne obratovati (nova tovarna)
acaballadero moški spol kobilarna, žrebčarna; čas ubrejitve
aceitunera ženski spol čas obiranja oliv
Adventszeit, die, advent, adventni čas
adviento moški spol advent, adventni čas
estar en adviento prazen želodec imeti
aestās -ātis, f (prim. aestus in aedēs)
1. vroči čas leta = poletje (naspr. hiems): Arabes... campos et montes hieme et aestate peragrantes Ci., hiemem et aestatem iuxta pati S., prima, nova aestas V. pomlad, mlado poletje, ae. media Ci., L. ali summa Ci. ali adulta T., Aur. sredina poletja, že vroče poletje; poseb. ae. praeceps S. fr. ali affecta Ci. fr. pozno poletje; poseb. poletje kot čas, primeren za vojskovanje (zimske vojne so bile pri starodavnikih zelo redke), za plovbo, potovanja, zdravljenje v kopališčih (toplicah), poljedelstvo idr.: inita proxima aestate C. prope exacta iam aestas erat C., nam aestatis extremum erat S., aestatis eius extremo L., unis litteris totius aestatis res gestae perscribere Ci. celega poletnega vojnega pohoda, v istem pomenu tudi: novem denique aestatibis vix ulla acie non iustissimus triumphus emeritus Vell. in quae duabus aestatibus gesta T.; ille Puteolanus sermo... aestatem unam, non plures, aures refersit istis sermonibus Ci. le eno, ne več letoviščnih dob, ille salubris aestates peraget, qui nigris prandia moris finiet H. (poleti se namreč najraje pojavljajo mrzlice).
2. sinekdoha leto (= doba dvanajstih mesecev): tertia dum Latio regnantem viderit aestas V., ubi quarta acceperit aestas V., septima post Troiae excidium iam vertitur aestas V.
3. met.
a) poletni zrak, poletno vreme: ubi... nare per aestatem liquidam suspexeris agmen V., ubi apes aestate serena floribus insidunt V.
b) poletna vročina: solstitium pecori defendite: iam venit aestas torrida V., Faunus igneam defendit aestatem capellis (dat.) H.
c) aestates sončne pege: Plin.
aestīvitās -ātis, f (aestīvus) poletni čas: Ven.
aevitās -ātis, f st.lat. oblika = aetās (aevum)
1. čas =
a) človeku za življenje odmerjeni del časa: aevitatis extima meta Varr. ap. Non.
b) čas (doba) človeškega življenja, visoka starost, tudi službena leta: Tab. XII ap. Ci. et ap. Gell.
2. večno trajanje, večnost: ad aevitatem temporis Ap.
aevum -ī, n (iz *aivom, st.lat. aevom; prim. gr. αἰών doba življenja, večnost, αἰεί vedno, lat. aevitas, aetas, aeviternus, aeternus)
1. neomejeni čas, večnost: Varr., in caelo beati aevo sempiterno fruuntur Ci., securum agere aevum Lucr., H., aevum annosum Lucan., aevum saeculorum omnium Q.; aevum H. ali in aevum H., Plin. ali in omne aevum H. na vse večne čase, ne veke, ex aevo Vitr. od vekomaj, per aevum Lucr. večno = aevo Col. ali aevo immortali, aevo perpetuo Vitr. ali aevis (durare) Plin., ab aevo condito Plin. od začetka sveta; pren.: de quibus consensus aevi iudicaverint Plin. soglasne sodbe vseh časov.
2. večno trajanje, neminljivost, nesmrtnost: populis donare mortalibus aevum Lucan.
3. doba (čas) človeškega življenja, življenje: imbecilla (natura hominum) atque aevi brevis S. kratkoživa, vive memor, quam sis aevi brevis H.; pesn.: aevum agere in armis Pac. ap. Ci. ali aevum agitare Enn. ap. Ci., V. čas življenja preživeti, tako tudi: in beatorum insulis immortale aevum degere Ci. fr., aevum exigere studiis O., aevum traducere leniter H.; o stvareh: perbrevis aevi Carthaginem esse L.; tudi doba (človeškega) življenja = človeški rod (= 30 let): ter aevo functus (Nestor) H.
4. doba (človeškega) življenja = leta, (relativna) starost: meum si quis te percontabitur aevum H., omnis aevi homines Suet. ljudje vsake starosti, mladi in stari, aev. iuvenile Sen. ph., flos aevi Lucr., O. mladost, aevo florente puella Lucr. v cvetoči mladosti, integer aevi sanguis V. neoslabljena, integer aevi Ascanius V. v cvetu mladosti = integri aevi Enn. fr., iniens aevum Lucr. = primum aev. O., Val. Fl. = viride aev. O. mladost; pren. starost rastlin in živali: aevi piscium memorandum exemplum Plin., aev. arborum Plin., crescit occulto velut arbor aevo fama Marcelli H. neopaženo; occ. visoka, siva starost, priletnost, stara leta: aevo macieque senescunt Lucr., aevi maturus V. mator, prileten, grandis aevo T. ali aevo gravis Lamp. prileten, annis aevoque soluti O. ostareli in onemogli, aevo confectus, obsitus V. od let sključen.
5. doba = čas, vek: omnis aevi clari viri L., nostrum aev. O., Vell., omnibus aevis O. v vseh obdobjih, veteris non inscius aevi O., haud venturi inscius aevi V., fama miratrix senioris aevi Sen. tr., aevo sequenti V. v prihodnjih časih, sequentis aevi memoria T., ad hoc aevi Plin. doslej, per tantum aevi occulta T. toliko časa, tako dolgo, aevum animo percurrere Sen. ph. stoletja, corpus aevo terraque putrefactum Plin. iun., rursus aevo durat Plin. drži zopet dolgo. — Soobl. aevus -ī, m: Pl., Lucr.
aggeggiare
A) v. tr. (pres. aggeggio) pog. toskansko popraviti za silo
B) v. intr. igračkati se, zabavati se, zapravljati čas
agnellatura f jagnjetenje; čas jagnjetenja
alámet m (t. alâmet, ar.)
1. znamenje, simptom
2. lepa priložnost, pravi čas
3. neurje, huda ura
4. prekletstvo