Franja

prētto agg.

1. pristen

2. pren. pristen, čist:
parlare in pretto milanese govoriti v čisti milanščini

prim¹ [prim] pridevnik (primly prislov)
prisiljen, tog, nenaraven; urejen, lep, čist

prim and proper preobčutljiv, presramežljiv

prísten -tna -o
1. pravi, istinit, izvoran, autentičan: -a listina; pristen rokopis
2. prirodan: -o vino
3. čist, pravi: -o zlato
4. iskren, istinski: -o prijateljstvo
5. ovijan, ovejan: pristen Slovenec, Dalmatinec
6. postojan: -a barva

propre [prɔprə] adjectif lasten; karakterističen (à za), poseben; primeren, prikladen, pripraven; snažen, čist; negovan; spodoben; masculin posebnost

de son propre sam od sebe
de sa propre main lastnoročno
par ses propres moyens z lastnimi sredstvi
propre à rien za nobeno rabo; malopriden
(vieilli) amour-propre masculin samoljubje
exercices masculin pluriel propres à développer la mémoire primerne vaje za razvijanja spomina
mains féminin pluriel propres čiste roké
nom masculin propre lastno ime
pour son propre compte na lasten račun
avoir quelque chose en propre imeti kaj v lasti
ce sont là ses propres paroles to so njegove lastne besede
le rire est le propre de l'homme smeh je človekova posebnost
il est propre! (familier) v lepi kaši je!
c'est du propre (ironično) ta je pa lepa, dobra!
j'ai vu de mes propres yeux na lastne oči sem videl
mettre au propre prepisati na čisto
remettre une convocation en mains propres de quelqu'un izročiti poziv komu v roke
se rendre propre quelque chose prilastiti si kaj

propret, te [prɔprɛ, t] adjectif čist, snažen, čeden

pudīcus 3 (pudēre) sramežljiv, spodoben, moralen, (blago)nraven, čednosten, kreposten, pošten, čist: Pl., Ter., Plin., Sil., Petr., Aur., Eutr. idr., domus Ci., mater O., Hippolytus H., uxor H. ki ljubi le svojega moža, probri insimulasti pudicissimam feminam Ci., mores, preces, thalami O., taeda O. svatovska (ženit(be)na, ženitovanjska) plamenica (bakla), lectus Pr., fama Pr. neomadeževano ime, neomadeževan sloves.

pudique [püdik] adjectif sramežljiv, čednosten, čist, nedolžen

femme féminin, geste masculin pudique sramežljiva ženska, kretnja
allusion féminin pudique diskreten namig

pudōrātus 3 (pudor) sramežljiv, čist, čednosten, kreposten, pošten, neoskrunjen: mulier Vulg.

pulito

A) agg.

1. čist:
biancheria pulita čisto perilo
fare piazza pulita pren. popolnoma počistiti, pospraviti, pomesti

2. urejen, negovan

3. čist, pošten, spodoben, fair, korekten:
affare poco pulito nečeden posel
gioco pulito fair igra:
avere la coscienza pulita imeti čisto vest
farla pulita elipt. poceni jo odnesti

4. pren. pog. suh:
la spesa mi ha lasciato pulito pulito nakup me je popolnoma osušil, obubožal

5. ekst. čist (ki ne onesnažuje)

B) m čisto:
camminare sul pulito hoditi po čistem

pūllus² 3 (demin. k pūrus, iz pūrulus) čist, snažen, čeden: veste purā candidi Varr. ap. Non.

pur čist, Getränk: nerazredčen, čist; Wahrheit, Neugierde: čist, gol

pur, e [pür] adjectif čist; nemešan, neskaljen; snažen; svetel; veder; nedotaknjen; prost (de quelque chose česa); fin (okus); enostaven, nič drugega kot

de pur sang čistokrven
en pure perte zaman, zastonj
par pure malice iz čiste, gole zlobe
pur et simple brez pogojev in omejitev
pur masculin d'un parti zagrizenec, fanatik kake stranke
la pure vérité čista, gola resnica
un pur hasard gol slučaj
air masculin pur čist zrak
démission féminin, politesse féminin de pure forme čisto formalna demisija (ki ni realna), formalna vljudnost
c'est pure folie to je prava norost, blaznost
sciences féminin pluriel pures čiste (neaplicirane) znanosti
amour masculin pur čista, platonična ljubezen
être pur d'intention ne imeti zlobnih namenov
un pur sang čistokrven konj
être pur de toute tache biti brez madeža

pur -ă (-i, -e) adj. čist, pristen, naraven, nepokvarjen
□ pur-sânge čistokrven
□ pur şi simplu preprosto

pure [pjúə] pridevnik (purely prislov)
čist, snažen; (moralno) nedolžen, neomadeževan, neoporečen; pristen, nepopačen; jasen, čist (stil)
biologija čistokrven, čiste rase; čist, teoretičen (npr. znanost)
glasba čistega zvoka, harmoničen; pravi, popoln

pure nonsense popoln nesmisel
by pure accident po golem naključju
a Simon pure pravi norec

purgato agg. čist; prečiščen:
edizione purgata prečiščena izdaja

pūrgō -āre -āvī -ātum (sinkop. iz pūrigō, zloženke iz pūrus in agere; prim. pūrus)

1. čistiti, očistiti (očiščevati), (o)čediti, očediti (očejati), (o)snažiti, trebiti, iztrebiti (iztrebljati), otrebiti (otrebljati): Petr., Aug., Icti. idr., cloacam Ulp. (Dig.), Augiae regis bobile Hyg. skidati gnoj iz Avgijevega volovnjaka, oleam … a foliis et stercore Ca., ligonibus arva O., falcibus locum Ci. (o)čistiti plevela, (iz)trebiti, odstraniti (odstranjevati) plevel, cultello ungues H., pisces Ter. ali viperam Plin. (iz)trebiti, prunum Plin. (iz)koščičiti, muribus domum Ph., purgor in amni Sil. kopam se, nubes se purgat in aethera V. se razpusti, se razblini, se razprši; pren.: educ tuos, purga urbem Ci. (sc. hudobnežev), exercitum missionibus (z odpusti) turbulentorum hominum L., amplissimos ordines … veteri neglegentiā Suet., purgata auris H. izčiščeno = (svarilu) odprto, pripravljeno za posluh (poslušanje); occ.
a) čisteč (snažeč) odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): rudera Suet., stercus Hyg. skidati, stercus ab aede Vestae Fest. (prim. pūrgāmen), sordes Cl., pituitas Plin.; pren.: metum doloris Q.
b) (čisteč) (z)ravnati, poravna(va)ti, zravna(va)ti, (u)gladiti, (i)zgladiti ((i)zglajevati): viam Ulp. (Dig.); pren.: rationem Suet. na čisto spraviti, poravna(va)ti, (po)plač(ev)ati.
c) kot medic. t.t. α) čistiti, očistiti (očiščevati), izp(i)rati: vulnus Cels., adustum locum aerugine et melle Cels., purgatus illius morbi H. ozdravljen one bolezni. β) čistiti, očistiti (očiščevati), izčistiti (izčiščevati), dristiti, pospešiti (pospeševati) čiščenje, izločanje: quid radix ad purgandum possit Ci. kako čistilno (očiščevalno) moč ima, purgare se Cels., purgor bilem H. ki se očiščujem žolča (kot vzroka bolezni), ki si čistim žolč.

2. metaf.
a) nabožno, versko, obredno očistiti (očiščevati), oprati greha, poravna(va)ti, popraviti (popravljati), (iz)brisati, razgrešiti (razgreševati), spraviti (spravljati) koga s kom: Tib., Sil. idr., populos, nefas O., domum Plin., crimen gladio Lucan., malum facinus forti facinore L.
b) očistiti (očiščevati) = opravičiti (opravičevati) (se), izgovoriti (izgovarjati) se, zagovoriti (zagovarjati) (se) pred kom, upravičiti (upravičevati): purgare se alicui Pl., L., Cu. idr. opravičiti (opravičevati) se komu, legatos sui purgandi causā mittunt C. da bi se oprali, si sibi purgati esse vellent C., purgare aliquem de luxuriā Ci. očistiti koga očitka razkošnosti (razsipnosti), purgare se de (zaradi) aliquā re Ci., aliquem crimine T., Sil. oprostiti, veteri purgatus ab irā Sil.; z gen. (le pri L.): oratores purgantes civitatem omnis facti dictique hostilis L. zagovarjajoči državljane pred očitkom, da je bilo storjenega ali rečenega kaj sovražnega; s stvarnim obj.: Ter., facinus Cu., culpam L., crimen, crimina Ci., L. odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), ovreči, innocentiam suam L. zagovarjati se glede na svojo nedolžnost, Tiberii dedecora Eutr.; se purgare s quod (da): at purgaret se, quod id tempus venisset L.; purgare z ACI ali odvisnim vprašalnim stavkom v svoje opravičilo reči, povedati, navesti (navajati): purgare non auctos eos a se L., purget miles, cur vicerit hostem Sil. — Od tod adj. pt. pf. pūrgātus 3, adv. -ē

1. očiščen, čist: somnia pituitā purgatissima Pers., a quibus sordibus quanto est quis purgatior Aug., enucleate dicitur purgate, exquisite Non., purgatioris auri vena M.

2. metaf.
a) čist: purgatiora vota Aug., purgatissima ecclesia, purgatissima pietas Aug.
b) opravičen: ita fiduciā quam argumentis purgatiores dimittuntur S. fr.

Opomba: Prvotna obl. pūrigō: Varr. in (po starejših izdajah) Pl.

puro

A) agg.

1. čist (brez primesi):
acqua pura čista voda
aria pura čist zrak
cielo puro jasno nebo
lingua pura čist jezik
razza pura čista rasa, pasma
vino puro čisto, pristno vino

2. čist (ne uporaben):
matematica pura čista matematika

3. čist, pristen, enostaven:
la pura verità čista resnica
per puro caso čisto slučajno

4. čist, neomadeževan

5.
puro e semplice gladek in jasen

B) m (f -ra)

1. načelen, nepodkupljiv človek

2. šport amater

puro čist; bister, jasen, neskaljen; nedolžen; pravi; sam, izključen, zgolj

(cigaro) puro cigara
de puro gozo iz čistega (samega) veselja
de puro hambriento zgolj iz lakote
se cae de puro viejo čisto onemogel je (starec)
de pura cortesía iz same vljudnosti
por pura costumbre iz same navade
a puro de empujones s prerivanjem
las olvidó de puro conocidas pozabil jih je, ko jih je komaj spoznal
¡es puro engaño! to je prava sleparija, to ni nič drugega kot sleparija!

pūrus 3, adv. -ē, starejše pūriter (prim. skr. pávatē in punā́ti (on) čisti, pūtaḥ čist, pū́tiḥ čiščenje, pavitár- čistilec, gr. πῦρ = got. fōn (z gen. funins) = fūir in fiur = nem. Feuer ogenj, stvnem. fowen čistiti, vejati žito, lat. pūrgō = pūr-igō, putus, putō, piūs)

I.

1. čist, očiščen, snažen, čeden: aedes Pl., manus Tib., unda V., aqua H., fons Pr., lympha Sil., humus Ci. očiščena, solum Cu., hasta Stat. neomadeževana (s krvjo), vitrum Mart., aurum Plin. očiščeno, brez primesi (žlindre, trosk), hostiae Plin. čiste, purissima mella V., pure eluere vasa Pl., pure lauta corpora L., puriter transfundere aquam in alterum dolium Ca., puriter lavit dentes Cat., quam (sc. corporis partem) purius oscularetur Sen. ph., quam mundissime purissimeque fiat Ca.

2. čist = svetel, jasen, veder: aëre purior ignis O., aër (naspr. crassus) Ci., sol H., nox V., dies Cl., dies purissimus Plin. iun., purior spiritus (zrak) Front., purissima aetheris pons Ci., purius splendere V., H.; subst. n.: per purum V. skozi čisti zrak, per purum tonantes egit equos H. čez jasno nebo.

3. metaf. čist = brez kakega dodatka, gol, prost, nespremenjen: hasta goli držaj, golo ratišče (brez železne osti) kot znak (gr. σκῆπτρον)
a) vladarjev in svečenikov: V., Pr.
b) kot častna nagrada zaslužnim vojakom: Suet., genae Sen. tr. brez brade, ceterum argentum purum, duo pocula cum emblemate Ci. brez reliefne podobe, gladka (srebrnina); tako tudi corona Vitr. ali lanx pura Icti. (naspr. caelata), parma V. prosta, neokrašena, brez znakov (naspr. picta), vestis V. ali toga Ph., Plin. brez škrlatnega obšiva = bela, membranae, chartae Icti. nepopisan(e) (naspr. scriptae), vasa Col. nezasmoljeno posodje, locus L. ali ager O. ali campus V., L. neobdelan(o), nezasajen(o), odprt(o), purus ab arboribus campus O. brez dreves, puri aliquid ab humano cultu soli L. nekaj neobdelanega sveta brez človeških bivališč; tudi gol = čist, nemešan, prvoten, enostaven, preprost, naraven, pristen, sam po sebi: nardum Tib., unus purusque ignis Lucr., esse utramque sibi per se puramque necesse est Lucr., quae invideant pure apparere tibi rem H. gola, brez odeje (pregrinjala); subst. pūrum -ī, n čisti dobiček: quid possit ad dominos puri … pervenire Ci.

4. akt. = čisteč: sulfur Tib. —

II. pren.

1. čist = jasen: fides (prepričanje) Gell. (naspr. turbida nejasno).

2. čist = brezmadežen, neomadeževan, neoskrunjen, nedolžen, brez krivde, pošten, svet: purus aetherius sensus V., castus animus purusque Ci., animus purus et integer Ci., animam puram conservare Ci., pura mens Ci., vitā et pectore puro H., consulem purum piumque deis visum L., estne quisquam, qui tibi purior esse videatur Ci., purum corpus Plin. iun., manus H., V., Suet. idr., purum piumque duellum Formula vetus ap. L. pravična in poštena, purae noctes (naspr. spurcae noctes) Pl., dies Isidis Pr., pure et caste deos venerari Ci., pure acta vita Ci., puriter vitam agere Cat., pure a matronis sacrificatur L., mens ab omni labe pura Sen. ph.; s samim abl.: forum caede purum Ci., purum vitio cor H.; pesn. z gen.: sceleris purus H. (prim. gr. καϑαρόρτινος).

3. kot relig. t.t.
a) = profanus neposvečen, nesvet, posveten, profán: Icti., domus ab ista suspicione religionis tam vacua atque pura Ci.
b) od ljudi in živali neoskrunjen, neomadeževan, nepohojen: locus L. (naspr. locus detestabilis).
c) z opravljenim pogrebom očiščen, žalovanja oproščen (prost): familia Ci., exspectat puros pinea taeda dies O. nežalovalne, vesele; pesn. act. očiščujoč (v verskem, nabožnem pomenu), greh oproščujoč (oproščajoč): arbor (= smreka) O.

4. (o jeziku)
a) čist, nepopačen, nespakedran, brez napak(e): pura et incorrupta consuetudo (naspr. vitiosa et corrupta consuetudo) Ci., tersior et purus magis Horatius (naspr. fluit lutulentus Lucilius) Q. čist = slehernemu razumljivejši (umevnejši), pure et emendate loqui Ci., purissime loqui Gell.
b) (kot ret. t.t.) preprost, brez okrasja (lepotičja), neumeten, neizumetničen: Gell., oratio Ter., dicendi genus Ci., historia Ci., sermo C. fr., Q., Plin. iun., quid pure tranquillet H. naravnost, dočista.

5. (kot jur. t.t.) čist, brezpridržkoven (brez pridržka), brezzadržkoven (brez zadržka), brezugovoren (brez ugovora), brezpogojen: iudicium Ci., causa, libertas Icti., pure stipulari Icti., deberi sive pure sive in diem sive sub condicione Icti.

Opomba: Star. superl. pūrimĕ: [purime tetinero pu]rissime tenuer[o] P. F.

putus² 3 (prim. pūrus) očiščen, osnažen, (prav, zelo) čist, snažen, svetel, metaf. samočíst, samoroden, nezmešan, nepomešan, brez primesi, brez madeža: putare valet purum facere. Ideo antiqui purum putum appellarunt Varr., amicula pura puta Varr. ap. Non., mea … hecatombe pura ac puta Varr. ap. Non., purus putus hic sycophanta est Pl. ali Polymachaeroplagides purus putus est ipsus Pl. pravi pravcati, sole exorto puto Varr. ko je sonce vzšlo prav čisto, meae putissimae orationes Ci. ep. „samočisto hvalo vsebujoči govori“ = sijajni hvalilni govori.