Franja

piján embriagado, borracho

biti pijan (fam) tener una tajada (ali una merluza ali una curda ali una cogorza)
biti pijan kot čep, kot mavra estar hecho una uva, estar borracho como una cuba

pijàn (-ána -o) adj.

1. ubriaco, ebbro, avvinazzato; pog. cionco, imballato, sbronzo:
pijan kot čep, kot klada, kot krava ubriaco fradicio

2. pren. ebbro;
pijan od ljubezni, od veselja ebbro d'amore, di gioia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fino all'incoscienza
belega kruha biti pijan essere insolente (per l'abbondanza)
motati se okrog mize kakor pijana muha muoversi barcollando come ubriaco
pijana veselica gozzoviglia, bagordo
PREGOVORI:
kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas

polonais, e [pɔlɔnɛ, z] adjectif poljski; masculin poljski jezik; féminin poloneza

Polonais, e masculin, féminin Poljak, -inja
folklore masculin polonais poljska folklora
danse féminin polonaise poljski ples
boire comme un Polonais (familier) pretirano piti, opijaniti se
être ivre, soûl comme un Polonais, comme quatre Polonais biti pijan ko mavra, ko klada, ko čep

polsten [ê] (-a, -o) aus Filz, Filz- (streha die Filzbedeckung, čep der Filzpfropf); -filz (glava kladivca Hammerfilz); (podoben klobučevini) filzartig; sneg: filzig

prepahnjen (-a, -o)
prepahnjeni čep der Schlitzzapfen

ram¹ [ræm] samostalnik
zoologija oven

astronomija the Ram Oven (zvezda v zodiaku)
the Ram (= battering ram) vojska, zgodovina napadalna naprava za prebijanje zidov, oven, navtika ladijski kljun za prebijanje boka sovražnih ladij, tehnično zabijač, oven, majhno parno kladivo, nabijač; čep, bat (hidrostatične stiskalnice, tlačilke)

resex -secis (resecāre) sc. palmes mlada obrezana trta (sicer imenovana tudi custos založna (rezervna) vitica oz. pollex kratka vejica, čep; gl. ti besedi): sin aliqua earum vel perfracta vel parum procera fuerit locumque idoneum optinebit, unde vitis anno sequenti revocari debeat, in pollicem tondeatur, quem quidam custodem, alii resecem, nonnulli praesidiarium appellant, id est sarmentum gemmarum duarum vel trium Col.

rez² [é] ženski spol (-a …) agronomija in vrtnarstvo der Schnitt, Baumschnitt, Rückschnitt (na čep Zapfenschnitt, trte - na šparone Bogenrebenschnitt, trte Rebschnitt, sadnega drevja Obstbaumschnitt, vzdrževalna Instandhaltungsschnitt, vzgojna Erziehungsschnitt, zimska Winterschnitt)

set abroach prehodni glagol
pustiti (kaj) teči

to set a cask abroach nastaviti, na čep dati sod
to set a mischief abroach povzročiti zlo

sew up prehodni glagol
zašiti (a hole luknjo, a wound rano)

to sew s.o. up sleng popolnoma koga izčrpati; opijaniti; osupiti
he was completely sewed up bil je pijan ko čep
the police have it sewed up that... policija je spoznala, da...

strižn|i (-a, -o) fizika, tehnika Scher- (čep der Scherzapfen, modul der Schermodul, okvir der Scherrahmen, preskus der Scherversuch, rezalnik/nož der Scherkopf, val die Scherwelle, valj der Scherzylinder, napetost die Scherspannung, napoka der Scherriss, obremenitev die Scherbeanspruchung, sila die Scherkraft, trdnost die Scherfestigkeit, rezilo das Schermesser)

svit|ek¹ moški spol (-ka …) die Spule (filmski Filmspule), die Rolle (gaze Gazerolle), der Wickel; (žmula) der Wulst (tudi gradbeništvo, arhitektura, matematika), Kreiswulst; (sveženj) der Bund; (čep) der Pfropf
ovratni svitek das Kehlstück
pri oblačilih: der Puff; (kolenska blazinica) die Pausche

svornik [ó] moški spol (-a …) tehnika der Bolzen (sidrni Ankerbolzen), Schraubenbolzen; (čep, zatič) der Zapfen

škarjast (-a, -o) scherenartig; živalstvo, zoologija rep: gegabelt; Scher-, Scheren- (čep der Scherzapfen, daljnogled das Scherenfernrohr, odjemalnik toka der Scherenstromabnehmer, skok šport der Schersprung, stol der Scherenstuhl, Scherensessel, ugriz medicina der [Scherenbiß] Scherenbiss, zapiralo das Scherengitter)
škarjasto povezje gradbeništvo, arhitektura das Sparrendach
škarjasti križ das Deichselkreuz, Gabelkreuz

vinculum in (sinkop. ne le pesn., ampak pogosto tudi pri Ci.) vinclum -ī, n (vincīre)

1. poveza, vezilo, vez, poseb. motvoz, trak, zadrga, vozel, vrv, vrv(i)ca, spona: Col., Plin., Amm. idr., corpora constricta vinculis Ci., abrumpere vincula L. (o konjih), vincula pars adimunt canibus O., vincula sibi exuere O., aptabat … vincula collo O. dajala si je vrv (zadrgo) okrog vratu, stuppea vincula collo (sc. equi) intendunt V. konop(c)e, nodos et vincula linea rupit (sc. avis) V. platnene trakove, astringit vincula motu (sc. volucris) O. zadrgne zanke, vincla epistulae laxare N. ali chartae vincula demere O. vrvico pisma (starodavniki so pisma najprej povezovali, potem šele pečatili), vincla pedibus demunt O. ali pedum circumdat vincula plantis V. trakove (stogle) sandal, vinculorum volumina V. jermenje (pri cestu), tunicarum vincula O. povezni trakovi (ob vratu), capilli vincula Pr. vpletki, solvite vincla cado Tib. čep, zamašek, puppes abrumpunt vincula ripis V. vrvi, hic fessas non vincula navīs ulla tenent V.; pesn.: digitorum vincula collo inicit O. dene prste kakor vrvi okrog vratu, davi; pesn. meton.: vinclaque de niveo detrahet ipse pede Tib. sandale (ki so jih z različnimi stoglami privezovali na noge).

2. pl. occ. vezi, spone, okovi jetnikov; meton. ječa: vincula adhibere captis O., ex vinculis causam dicere C., L. iz spon = v sponah, vklenjen, vincla alicui indere T. ali inicere V., T. dati (dajati) koga v spone (železje), vkleniti (vklepati) koga, onerare aliquem vinculis Iust., quam longe videtur a carcere atque a vinculis abesse debere, qui se ipsum iam dignum custodiā iudicarit Ci., demere alicui vincula L., levare aliquem vinculis L., viro … arta levari vincla iubet V., rumpere, solvere alicuius vincula Ci., laxare vincula Ps.-Q. (Decl.), liber ali exsolutus vinculis Q., Suet., exutae vinclis palmae V., abrumpere vincla Enn. fr. ali vincula L. ali rumpere vincula Ci. streti okove = pobegniti, ubežati, esse in vinclis et catenis L., condere captivos in vincula L., in vincla ducere aliquem L., aliquem Ardeam in vincula mittere L., conicere aliquem in vincula Ci., C., aliquem in vincula atque in tenebras abripere iubere Ci., aliquem aeternis tenebris vinculisque mandare Ci., punire aliquem vinculis aeternis Val. Max., effugere ex vinclis publicis N. iz državne ječe, eripere aliquem ex vinculis Cu., de vinculis educitur audiendus Amm. iz ječe k zaslišanju.

3. metaf.
a) spona (spone), okovi, vezi kot ovira: totam Galliam sempiternis vinculis astringere Ci., ex corporum vinculis evolare Ci., servitutis vincula rumpere Ci., sub legis vincula conicere L., vinculum ingens immodicae cupiditatis iniectum est L. spona (brzda) za … , iis vinculis fugae obstricti stabant L. v teh od bega odvračajočih (beg preprečujočih) sponah, mercennaria vincla H. plačane spone, spone (klicarske) službe, tj. službena opravila (ki klicarja zadržujejo in vežejo, ker jih je prevzel za mezdo), vincula undarum Petr. led.
b) vez: Sen. ph., Lact. idr., mollit odoratas pennarum vincula, ceras O., vincula ali vincla Tib., Pr. strastni, iskreni objemi, vinculum numerorum, societatis Ci., fidei, sponsionis L., externus timor, maximum concordiae vinculum L., beneficium et gratia sunt vincula concordiae Ci., accedit maximum vinculum (sc. amicitiae) Ci. prijateljska vez = nagib, motiv, razlog, vzrok, vinclis propinquitatis coniunctus Ci., sanguinis vincula rupit amor Pr.

vtič moški spol (-a …) elektrika der Stecker (tripolni Dreipolstecker, varnostni Schutzkontaktstecker, Schukostecker)
čep vtiča der Steckerstift

zamaš|ek moški spol (-ka …) der Stöpsel, Stoppel; za steklenico - plutovinast: der Korken (šampanjski Sektkorken); (čep) der Pfropf (tudi medicina), Pfropfen
kronski zamašek Kronkorken

zaporn|i¹ [ó] (-a, -o) Sperr-, Absperr- (čas die Sperrzeit, čep der Sperrstift, člen das Sperrglied, krog Sperrkreis, vzvod der Sperrhebel, zasun der Absperrschieber, Sperrschieber, zid die Sperrmauer, ogenj vojska das Sperrfeuer, kljuka die Sperrklinke, letev die Sperrleiste, plast Sperrschicht, smer die Sperrichtung, tekočina die Sperrflüssigkeit), Absperrungs-, [Verschluß] Verschluss- (pokrov der [Verschlußdeckel] Verschlussdeckel), Schließ- (položaj die Schließstellung)

zatič moški spol (-a …) tehnika der Stift (izmetalni Auswerfstift, navojni Gewindestift, odbojni Abweisstift, raztezni Streckstift, sojemalni Mitnehmerstift, stožčasti/konični Kegelstift, vodilni Führungsstift, zarezani Kerbstift); (čep) der Zapfen, Drehzapfen, (vodilni Führungszapfen); (moznik) der Dübel; (svornik) der Bolzen; (zamašek) der Knebel, der Stopfen, der Spund
medicina zob z zatičem der Stiftzahn

вдрызг (vulg.) na drobne koščke;
пьян в. pijan kakor čep