Franja

blond, e [blɔ̃, d] adjectif plavolas, svetlolas, blond, plav; svetlo rumen; masculin blondinec, plavolasec, svetlolasec; blond barva; féminin blondinka, plavolaska; svilene čipke

(bière) blonde svetlo pivo, čaša svetlega piva
(cigarette féminin) blonde féminin cigareta iz svetlo rumenega tobaka
courtiser la brune et la blond vsem dekletom dvoriti

bock moški spol

un bock de cerveza čaša piva

calva -ae, f (sor. z gr. κελέβη čaša; prim. lat. testa = vrč, lonec in lobanja) lobanja, črepinja: L., Mart.

cătīnus¹ -ī, m (prim. gr. κοτύλη votlina, čaša, κότυλος ponev, sl. kotel)

1. topilnik, lonček, torilo: Plin., aquae catini Varr. torila za vodo; poseb. široka, a plitva skleda, zdaj preprosta (znamenje ubožnosti), zdaj dragoceno izdelana, krožnik: Varr., Pers., Iuv., Samius curtusque Luc. fr., angusto vagos piscīs urgere catino H., c. vitreus Suet., cum aliquo de eodem catino cenare Ap.

2. pren.
a) kotel vetrenik pri tiskalu: Vitr.
b) c. saxorum (naravna) duplina, votlina: Plin. — Soobl. catīnum -ī, n: Ca., Prisc.

cerveza ženski spol pivo

cerveza blanca (de Berlín) svetlo pivo
cerveza en botellas, cerveza embotellada pivo v steklenicah
cerveza de cebada ječmenovo pivo
cerveza clara, cerveza dorada, cerveza pálida, cerveza blanca svetlo pivo
cerveza doble, cerveza de marzo marčno pivo
cerveza espumosa peneče se pivo
cerveza floja redko pivo
cerveza fuerte močno pivo
cerveza negra, cerveza o(b)scura temno pivo
cerveza (de) Pilsen plzensko pivo, svetlo pivo
cerveza reciente mlado pivo
cerveza reposada, cerveza añeja uležano pivo, ležak
cerveza en toneles, cerveza del tonel pivo iz sodčka
un doble de cerveza čaša piva; (1/3 l)
un jarro, un vaso, un bock de cerveza vrček, čaša piva
tomar un vaso de cerveza izpiti čašo piva
heces de cerveza olove droži

cūpa¹ (cuppa) -ae, f (prim. gr. κύπη duplo, κύπελλον čaša) posoda za tekoče in suhe snovi, poseb. za vino in žito, čeber, kad, sod, bečva, bedènj: Plin., Dig. idr., c. vinaria, c. acris aceti Varr. ap. Non., vinum … de cupa Ci., cupae taedā ac pice refertae C., ratem vacuae sustentant undique cupae Lucan.

cvéten flowery; floral; rich in flowers

cvétni list petal
cvétna čaša calyx pl calyces
cvétni prah pollen
cvétno steblo stalk ali stem of a flower
cvétna nedelja Palm Sunday
cvétni venec corolla

cvéten (-tna -o) adj. di, del fiore; di fiori:
cvetna kita corona di fiori
bot. cvetni list petalo
cvetni prah polline
cvetna čaša, cvetni kelih calice
cvetna nožnica spata
cvetni kobul ombrella
cvetni košek capolino
cvetni lat infiorescenza a pannocchia
cvetni pecelj gambo, peduncolo
cvetni storžek strobilo in fiore
cvetni venec corolla
cvetno steblo gambo, stelo del fiore

cvetn|i (-a, -o) Blumen-, Blüten-
rastlinstvo, botanika cvetna čaša der Außenkelch, der Kelch
cvetna mačica das Blütenkätzchen
cvetni kelih der Blumenkelch
cvetni klas die Blütenähre
cvetni kobul die Blütendolde
cvetni košek das Blütenköpfchen
cvetni lat die Blütenrispe
cvetni list (venčni list) das Blumenblatt, die Blütenblatt
cvetni nastavek der Blütenansatz
cvetni pecelj der Blütenstiel
cvetni storžek der Blütenzapfen, die Zapfenblüte
cvetni venec die Blumenkrone, die Blütenkrone
cvetno odevalo die Blütenhülle
cvetno steblo der [Blütenstengel] Blütenstängel

čášica (-e) f dem. od čaša bicchierino, calice
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ledvična čašica calice renale

doble moški spol dvojna količina (množina); guba; zvonjenje za umrlim

doble de cerveza velika čaša piva (1/3 l)
estar a tres dobles y un repique pojemati, h koncu iti

kardinal samostalnik
1. (cerkveni dostojanstvenik) ▸ bíboros, kardinálisDo papeža v teh kriznih dneh ne morejo niti nekateri najpomembnejši kardinali. ▸ Még a legfontosabb bíborosok némelyike sem tudja elérni a pápát ezekben a válságos napokban.

2. (ptica) ▸ kardinálispinty
Kardinal se pari v gosti podrasti, njegovo gnezdo pa je dokaj neurejena čaša iz vejic in trave. ▸ A kardinálispinty a sűrű aljnövényzetben párosodik, a fészke viszonylag rendezetlen, apró ágakból és fűszálakból készült kehely.
Povezane iztočnice: rdeči kardinal

od prep.

1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
od vasi do vasi di paese in paese
vstati od mize alzarsi da tavola
gledati od blizu guardare da vicino
hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
prihajati od daleč venire di lontano

2. (za izražanje časovne meje) da; di:
poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1^o maggio 1992

3. (za izražanje začetne mere) da:
desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi

4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
šteti od ena do deset contare da uno a dieci

5. (za izražanje ločevanja) da:
ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile

6. (za izražanje izbora) di:
eden od dijakov uno degli studenti

7. (za izražanje vira) di, da:
pismo od strica lettera dello zio
kaj hočeš od mene che vuoi da me
star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro

8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
torbica je od sestre la borsetta è della sorella

9. (s primernikom) di, che:
ni slabši od drugih non è peggio degli altri

10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza

11. (za izražanje načina) a, di, con:
plačevati od kosa pagare al pezzo
sam od sebe narediti fare da solo, da se
živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio

12. (za izražanje visoke stopnje)
biti od sile lačen morire di fame
imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
od srca se nasmejati ridere di cuore
od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
pren. nisem od danes non sono nato ieri
od a do ž dalla a alla zeta
od časa do časa di tempo in tempo
od leta do leta di anno in anno, ogni anno
lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
obrniti jadro od vetra navigare controvento
od blizu da vicino, dappresso
od danes do jutri da oggi a domani
od glave do pete dalla testa ai piedi
od kraja da capo, daccapo
od spodaj navzgor di sottinsù
od strani dallato
od zunaj esteriormente, esternamente

pēlvis (stlat. pēlŭis) -is, acc. -im, abl. -ī (redko -e) (iz *pēlou̯is; morda sor. s pellis (pelvis bi bila torej prvotno „usnjena posoda“); prim. skr. pālavī nekaka posoda, gr. πελίκη, πέλιξ čaša, demin. πελίχνη čašica, πελλίς, πέλις skleda, medenica, πέλλα golida) skleda, posoda, medenica: Varr., Caecil. ap. Non., Iuv., Plin., Petr., Cels.

pívo beer

svetlo pívo pale ale; VB ale, (zlasti točeno) bitter
temno pívo dark beer, (zlasti točeno, slabo) VB mild; (močno) stout, porter
grenko pívo bitter (beer)
(pivo) ležak lager
monakovsko pívo Munich beer
pívo iz sodčka beer on draught, draught beer, draught ale
pívo v steklenicah bottled beer
slabo pívo small beer
čaša (maseljc) píva a glass (a tankard, a jug, a mug) of beer
pívo v konservi canned beer
staro, postano pívo stale (ali flat) beer, VB žargon swipes
pivec píva beer-drinker
prodajati pívo iz sodčka to sell beer from the wood
pívo v steklenicah bottled beer
variti pívo to brew
točilnica píva taproom; bar

pívo cerveza f

svetlo, temno pivo cerveza dorada, negra
pivo iz sodčka cerveza de barril
vrček (čaša, sodček) piva jarro m (vaso m, barril m) de cerveza

póln full; (napolnjen) filled, replete; (nabit, natrpan) crammed, filled to capacity, full up, chockfull; (obilen) abundant, abounding, plentiful; (popoln, cel) whole, entire, complete

pólno prislov fully
do roba pólna čaša brimful glass (ali bumper)
pólna luna full moon
pólna jadra swelling (ali billowing) sails pl
pólna košara (škatla, žlica, čoln) a basketful (a boxful, a spoonful, a boatful)
pólna vsota the entire sum
póln ljudi full of people, crowded
do vrha póln brim-full
pólne tri ure three good hours
póln voz a cartload
s pólno paro (figurativno) at full blast
s pólno hitrostjo (at) full speed
v pólnem diru at full gallop
v pólni vrednosti at full value
s pólno pravico justly; with perfect justice
póln predsodkov prejudiced, partial, biased, arhaično prepossessed
póln veselja in high spirits, exuberant
v pólnem pomenu besede in the full sense of the word
pólno upravičen fully authorized (ali entitled)
pólno zaposlen fully employed
pólna zaposlitev full-time job, (za vse) full employment
pólno zasedeno! (v hotelu) (we are) full up!, fully booked
v knjigi je pólno napak the book is rife (ali abounds) with errors
lokal je bil pólno nabit the place was crowded (crammed full)
da bo mera pólna let us have full measure, pogovorno let's have no short measure
da bi bila nesreča pólna to make things worse
drevje je pólno the trees are laden with fruit
sod je tri četrti póln the barrel is three quarters full
na ulici je bilo pólno ljudi there was a big crowd in the street
igrati pred polno hišo gledališče to play to a full (ali a capacity) house
trajati dve pólni minuti (tri pólna leta) to last two full minutes (three whole years)
do zadnjega kotička póln full (ali filled) to capacity
delati s pólno paro to work to capacity

Priāpus (in Priāpos) -ī, m (Πρίαπος)

1. Príap, Bakhov in Venerin sin, bog plodnosti, sadovnjakov, vrtov, vinogradov in drevesnih sadov, upodabljan z zelo velikim spolovilom kot znamenjem plodeče in rodilne moči narave: V., O., Sen. ph.

2. meton.
a) moško spolovilo, moški ud, penis, falos (falus): vitreus Iuv. čaša v obliki moškega spolovila, siligineus Mart. pecivo v obliki moškega spolovila.
b) Príap = (po)hotnik, pohotnež: O., Cat. — Od tod
a) adj. Priāpēus in Priāpīus 3 príapski, priapéjski: versus, metrum slovničarji.
b) Priāpicos -on príapski, priapéjski: metrum slovničarji.

quercus -ūs, f (starejša obl. *quercuus, od koder querquētum; najbrž iz *perqu̯u-s; prim. stvnem. forha = nem. Föhre, stvnem. fereh-eich želod) hrast, dob; poseb. poletni hrast (gnilec ali gnjelec), Jupitru posvečeno drevo: Varr., Ci., O., Ph., Col., Plin., Lucan., P. F. idr., quercūs aeriae V., aurītae, aridae H.; meton.

1. iz hrastovine ali hrastovega listja narejena stvar: npr. hrastova ladja (Argo): Val. Fl.; kopje: Val. Fl.; hrastova čaša: Sil.; Capitolina Iuv. hrastovo listje, hrastov venec, venec iz hrastovega listja (kot plačilo za rešitev kakega državljana v vojni); tako tudi: umbrata gerunt civili tempora quercu V., mediamque tuebere quercum O., praetextaque quercu stet domus O., emeritique gerens insignia domi, servati civis referentem praemia quercum Lucan.

2. želod (kolekt.): contingunt homini veteris fastidia quercūs Iuv.

Opomba: Gen. pl. quercorum: Ci. fr. ap. Prisc.

rhytium -iī, n (gr. ῥύτιον) pitni rog, čaša v obliki roga: cum sint crura tibi simulent quae cornua lunae, in rhytio poteras, Phoebe, lavare pedes Mart.