Franja

morfologíja ž (gr. morphología) morfologija, nauka o oblicima

motoroznánstvo s nauka o motorima s unutarnjim izgaranjem

mrzulín (-a) m etn. danza con misura di tre quarti o tre ottavi

nadzòr -ôra m nadzor, nadgledanje, vođenje računa o čemu, o kome

nàjsi konj.

1. (v dopustnih odvisnikih) benché, quantunque; anche se:
vsak dan gre na sprehod, najsi še tako lije ogni giorno va a passeggio anche se piove a dirotto

2. najsi ... najsi, najsi ... ali (v ločnem priredju) (o)... o:
najsi bo bogatin ali revež, vsak mora umreti ricchi o poveri, a tutti tocca morire

nakléstiti -im, nakleščen -a -o
1. nakresati, naklaštriti: naklestiti vejevja
2. izlemati, istući, izlupati: naklestiti koga s palico

nalésti se -lézem se dov. a se contagia, a se contamina, a se molipsi, a lua o boală

naravoslóvje s prirodopis, nauka o prirodi, jestastvenica

naróčati -am nedov.
1. a porunci
2. a face o comandă, a ordona
3. a programa

naróčati se a face abonament, a (se) abona

naročíti -ím dov. nedov.
1. a porunci
2. a face o comandă, a ordona
3. a programa

naročíti se a face abonament, a (se) abona

nekáko de qualquier modo (ali manera) ; en cierto modo; (poco) más o menos; aproximadamente

nèlepôta ž neljepota (-lep-) nelikviden -dna -o nelikvidan

nemíren restless, fidgety; (zaskrbljen) anxious, uneasy, (razburjen) excited, in a state o excitement; (razburkan) agitated, high, choppy, rough; tumultuous; (časi) turbulent, troublous, stirring

morje je nemírno the sea is rough, the sea is running high
prebiti nemírno noč to pass a disturbed night

níčla nought; (pri toplomeru) zero, pl zero(e)s; cipher; (ledišče) freezing point, zero; (nepomembna oseba) nonentity; (pri telefoniranju) o

10° pod (nad) níčlo ten degrees below (above) zero
pri 5° pod níčlo at five degrees below zero
termometer je sinoči padel na níčlo the temperature (ali thermometer) fell to zero last night
on je níčla (figurativno) he is a cipher
dodaj níčlo! add a nought!
izpusti dve níčli! omit two noughts!
biti enaki níčli to be nil
izenačiti z níčlo matematika to equate to zero
nastaviti na níčlo tehnika to zero
absolutna níčla absolute zero
biti na níčli to be at zero
pasti na níčlo to fall to zero

n.n.m. (= na navedenem mestu) a. a. O. (am angeführten/angegebenen Ort)

novíčar -ja m
1. novinar koji javlja o dnevnim novostima, reporter: novičar pri Delu, Borbi
2. onaj koji rastura novosti po selu, gradu

nravostóvje s nauka o moralu, etika

ob predl.
1. s akuz. na, o, oko: kača se je ovila ob palico
oko štapa; zaiti ob rob
zalutati na rub, na ivicu; zadeti ob kamen
udariti o kamen; treščiti ob tla
tresnuti o zemlju; vol se drgne ob drevo
vo se češe o drvo; preproga je ob barvo
ćilim izgubi boju; biti ob pamet
sići s uma; biti ob službo
izgubiti službu
2. s lok. o, uz, na duž, uzduž, pored, u, pokraj: meč mu visi ob boku; ob njem se počuti dobro
uza nj se osjeća (-se-) dobro, sigurnom; Bistrica ob Sotli
Bistrica na Sutli; hoditi ob palici
hodati pomoću štapa; drevored ob reki
aleja uz rijeku, duž rijeke (re-); živeti ob kruhu in vodi; hoditi ob reki
hodati uzduž rijeke; hiša stoji ob potoku
kuća stoji kraj potoka; stala je ob njem kot kip
stajala je pored njega kao statua; ob šestih
u šest sati; zvrstili so se ob tribuni
svrstali se pokraj tribune; ob torkih
utornikom, ob sobotah
subotom

obdelováti -ujem i obdelávati -am
1. obrađivati, obdjelavati (-del-): obdelovati vrt, njivo, les, diamante, podatke, informacije; ročno, strojno obdelovati
2. obrađivati, raspravljati o čemu, pretresati: v knjigi obdeluje povojno problematiko
3. obrađivati, govoriti, učiti o: v biologiji obdelujemo sedaj vitamine
4. proučavati, ispitivati, pretresati: obdelovati vprašanje socialnega zavarovanja
5. nagovarati: toliko časa so ga obdelovali, da je privolil
6. tući, mučiti: obdelovati koga s pestmi po glavi; žrtev je neusmiljeno obdeloval
7. kritizirati, kritikovati, grditi: obdelovati koga z grdimi izrazi
8. obrađivati, masirati

oblikoslóvje s morfologija, nauka o oblicima