Franja

afectar nenaravno (prisiljeno) se vesti ali govoriti, hliniti; medicina napasti

afectar ignorancia nevednega se narediti

afèreza ž (gr. aphaíresis) lingv. afereza, opuščanje enega ali več glasov v začetku besede: tica, meti, Tone, Nace, letrika afereze su od ptica, imeti, Anton, Ignac, elektrika

affermer [-rme] verbe transitif dati ali vzeti v zakup

affichiste [-šist] masculin risar reklamnih lepakov ali plakatov

affublement [afübləmɑ̃] masculin smešno ali neokusno oblačilo, našemljenje

affubler [-ble] verbe transitif smešno ali čudaško obleči, našemiti (quelqu'un de qe koga s čim)

s'affubler smešno, neokusno se oblačiti
s'affubler de vêtements trop voyants nadeti si kričeče obleke

after-care [á:ftəkɛə] samostalnik
skrb za odpuščenega iz bolnice ali ječe

afterpiece [á:ftəpi:s] samostalnik
burka ali druga zabava po glavni gledališki igri

agliaceo agg. z vonjem ali okusom po česnu

agrazar s kislim vinom mešati; jeziti; kisel ali trpek biti

agrégé, e [agreže] masculin, féminin oseba, usposobljena za profesorja na srednji šoli ali na nekaterih fakultetah; izprašan profesor

àgršak -ška m (t. agyršak)
1. koščen ali rožen obroček, ki se zaradi obtežitve natakne na vreteno
2. obroček, ki nosi stenj v oljenki

aguador moški spol nosač ali prodajalec vode

ague-cake [éigju:keik] samostalnik
medicina povečanje vranice ali jeter

ahmedíja ž (t. ahmedije, ar.) ahmedija, bela ali pisana ruta, ki si jo romar ali duhovnik (hadžija, hodža) ovije okoli fesa

aillade [ajad] féminin česnova juha ali omaka; kos kruha s česnom

aîné, e [ɛne] adjectif (naj)starejši, prvorojen; masculin prvorojenec, najstarejši sin ali hči; oseba, ki je starejša od druge osebe

c'est moi l'aîné(e) jaz sem najstarejši(a)
elle est mon aînée de trois ans tri leta je starejša od mene
écoutez vos aînés, ils ont plus d'expérience poslušajte starejše od vas, imajo več izkušenj

āiō, st.lat. aiiō (iz *agio)

1. „da“ reči (govoriti), meniti, da, potrditi, pritrditi (pritrjevati) (naspr. negāre): Diogenes ait, Antipater negat Ci., nunc aiunt, quod tum negabant Ci., non curo, quid aiat ille aut neget Ci.

2. reči, praviti, veleti, trditi, zatrditi (zatrjevati): modo ait hoc, modo illud Ci., haec Carneades aiebat Ci.; kot reklo pogovornega jezika quid ais? kaj praviš? kaj praviš! kaj meniš? ali je mogoče? tako? čuj!: Kom., quid ais, Eruci? Ci. Večinoma z odvisnim govorom (ACI): aio te, Aeacida, Romanos vincere posse Enn. ap. Ci., fundum ex iure Quiritium meum esse aio Ci., crimen ais te metuisse Ci., quod multi per ambitionem fieri aiebant S.; pri neodvisnem govoru, posebno kot vrinek: non sum moechus, ais H., Ennio delector, ait quispiam, quod non discedit a communi more verborum Ci., inter haec senex: Huncine, aiebat,... videre potestis? L., tum, ait, lacrimare debueras Cu., ut ait Statius noster in Synephebis Ci. (tudi brez subj.: ut ait in Synephebis Ci. kakor se pravi), vicarius est, qui servo paret, ut mos vester ait H. kakor vi radi pravite; zlasti pri pregovorih: id quod aiunt, auribus teneo lupum Ter., o praeclarum custodem ovium, ut aiunt, lupum! Ci., agamus pingui, ut aiunt, Minervā Ci. Redko z dat.: hic erit locus, fratri ait, quem teneas L., filius huic Veneris „figat te meus arcus“ ait O.

Opomba: Āiō je v. def.; klas. so le oblike: āiō, ais, ait, āiunt, cj. pr.: āias, āiat, āiant, popolni ind. impf. act. āiēbam, āiēbas itd. (skrč. aības, aībat Acc. fr., Pl., Ter.); adj. pt. pr. āiēns -entis trdeč, trdilen (naspr. negans): Ap., M., credere negantibus et aientibus Ci., negantia contraria aientibus Ci. Drugih oblik, kakor inf. pr. aiere Aug., ind. pf. aistī Aug., aiērunt Tert., imp. ai Naev. fr., se je izogibati. Vprašalna oblika *aisne? praviš? meniš (misliš)? ali res? je mogoče? se krči v ain? sprva pred samoglasniki: ain heri nos advenisse? aio Pl., ain? audivisti? Pl., potem tudi pred soglasniki: ain tu? poterisne dicere? Ci.; okrepljeno ain vero? Ter., ain tandem? Ci.

ajarquía ženski spol vzhodni del mesta ali vasi

alàuka ž vihar, metež, navadno s snegom ali dežjem