Franja

ob prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja) contro, su, a:
spotakniti se, zadeti ob kamen inciampare, urtare contro un sasso
položiti lestev ob zid appoggiare la scala al muro
navt. postaviti se, zapluti ob bok portarsi sottobordo

2. (za izražanje izgube) ○; biti ob kaj perdere qcs.:
biti ob službo perdere il lavoro
priti ob dobro ime perdere la reputazione

II. (z mestnikom)

1. a, accanto, allato a, lungo:
klobuk ima ob straneh zavihane krajce il cappello ha le falde rialzate ai lati
sloneti ob oknu stare appoggiati alla finestra
železnica je speljana ob reki la ferrovia è stata costruita lungo il fiume, segue il corso del fiume

2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) ○, a, per:
ob nedeljah hodi k maši le domeniche va a messa
ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh per le vacanze, alla nascita, alle tre
pren. ob svitu al canto del gallo

3. (za izražanje primerjave) accanto a, a paragone con:
ob njem sem kakor pritlikavec accanto a lui sembro un nanerottolo

4. (za izražanje okoliščin dejanja) con, a; pisar. in sede di:
pogovarjati se ob kozarcu vina parlare, discorrere con davanti un bicchiere di vino
peti ob spremljavi klavirja cantare con l'accompagnamento del pianoforte
ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah col bel tempo tutta la città si riversa per le strade
ob likvidaciji in sede di liquidazione

5. (za izražanje sredstva) con, a:
delati ob dogovorjeni mezdi lavorare a salario concordato
služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih il posto è accessibile a tutti a parità di condizioni
stati bok ob boku stare fianco a fianco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ob drugem govoriti tudi o tra l'altro parlare anche di
obresti bo treba plačati ob letu gli interessi dovranno essere pagati in, entro un anno
živeti ob kom vivere con uno
opombe ob robu dogodkov appunti ai margini dell'accaduto
pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
biti (vse) bob ob steno essere tutto inutile, vano
šol. študij ob delu scuole (superiori) serali
študent ob delu studente lavoratore
držati se ob strani tenersi, starsene in disparte
korakati ob zvoku trobente marciare al suono della tromba

ob a; junto a

ob treh a las tres
ob nedeljah los domingos
ob zori al alba
ob oknu junto a la ventana
ob prejemu a la entrega
ob tej priliki en esta (ali con tal) ocasión
ob mojih stroških a costa mía
ob (vzdolž) vrtu a lo largo del jardín
biti ob svoj denar quedarse sin dinero
pripraviti koga ob kaj privar de a/c a alg; hacer perder a alg a/c; desposeer de (ali quitar) a/c a alg

od prep.

1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
od vasi do vasi di paese in paese
vstati od mize alzarsi da tavola
gledati od blizu guardare da vicino
hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
prihajati od daleč venire di lontano

2. (za izražanje časovne meje) da; di:
poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1^o maggio 1992

3. (za izražanje začetne mere) da:
desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi

4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
šteti od ena do deset contare da uno a dieci

5. (za izražanje ločevanja) da:
ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile

6. (za izražanje izbora) di:
eden od dijakov uno degli studenti

7. (za izražanje vira) di, da:
pismo od strica lettera dello zio
kaj hočeš od mene che vuoi da me
star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro

8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
torbica je od sestre la borsetta è della sorella

9. (s primernikom) di, che:
ni slabši od drugih non è peggio degli altri

10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza

11. (za izražanje načina) a, di, con:
plačevati od kosa pagare al pezzo
sam od sebe narediti fare da solo, da se
živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio

12. (za izražanje visoke stopnje)
biti od sile lačen morire di fame
imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
od srca se nasmejati ridere di cuore
od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
pren. nisem od danes non sono nato ieri
od a do ž dalla a alla zeta
od časa do časa di tempo in tempo
od leta do leta di anno in anno, ogni anno
lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
obrniti jadro od vetra navigare controvento
od blizu da vicino, dappresso
od danes do jutri da oggi a domani
od glave do pete dalla testa ai piedi
od kraja da capo, daccapo
od spodaj navzgor di sottinsù
od strani dallato
od zunaj esteriormente, esternamente

odpraševálen (-lna -o) adj. teh. a, per spolverare

okróg² prep.

1. attorno a, a; torno torno:
okrog hiše torno torno la casa
družina se je zbrala okrog mize la famiglia si è riunita al tavolo

2. attorno a, a, per, su, circa:
prizadevati si za zvišanje storilnosti impegnarsi all'aumento della produttività
hrup okrog prevelikih zaslužkov rimostranze per gli emolumenti troppo alti
razpravljanje okrog pokojnin discussione sulle pensioni

3. (za izražanje približnosti) verso, su, circa:
priti okrog desetih venire verso le dieci
fant okrog dvajsetih un giovanotto sulla ventina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. hoditi okrog dekleta corteggiare una ragazza
pren. sliniti se okrog direktorja adulare il direttore, cercare di ingraziarsi il direttore
nareč. govoriti okrog ogla parlare contorto, non andare al sodo
povpraševati okrog sosedov fare domande ai vicini
pog. dati komu eno okrog ušes appioppare uno schiaffo, un ceffone a qcn.
pren. letati okrog zdravnikov correre da un medico all'altro
pog. okrog prinesti koga infinocchiare, imbrogliare qcn.

osmerostrán à (ali de) huit côtés

oškodováti causer du dommage (ali du dégât) à, porter atteinte à, préjudicier, porter (ali causer) préjudice à quelqu'un, faire du tort à quelqu'un

biti oškodovan éprouver (ali subir, supporter) du dommage, éprouver (ali subir, essuyer) des pertes, être en perte

ozír égard moški spol ; considération ženski spol , respect moški spol , rapport moški spol , trait moški spol à

brez ozira na sans tenir compte de, sans égard pour, malgré, nonobstant, en dépit de
v mnogih ozirih sous maints rapports, à beaucoup d' (ali maints) égards, à bien des égards
v nekem oziru en un sens
v tem oziru à cet égard, en ce sens, sous ce rapport, sur ce point
v vsakem oziru à tous (les) égards, à tout point de vue, sous tous les rapports, sur tous les plans
v vseh ozirih sous tous les rapports
z ozirom na eu égard à, par égard à (ali pour), étant donné, vu, en considération de, compte tenu de, en raison de

pa vezn.
1. a, pa: nisem bogat, pa vendar srečen
2. i, te: brat pa sestra, ne gre pa ne gre, tu pa tam
3. a: opozoril sem jih, pa vem, da zastonj
4. te, zato, stoga: ti si ga poklical, pa mu ti povej
5. pak: svoje so končali, pa so odšli

pak pril. pak, pa, a: kdo bo šel na stražo? — ti vendar, kdo pak

palisáden (-dna -o) adj. a, di palizzata

peteroglásen (-sna -o) adj. muz. a, per cinque voci

peterokrák (-a -o) adj. a, con cinque lati; a, con cinque punte; a cinque bracci (svečnik itd.), a cinque pale (vetrnica itd.)

peteropŕst (-a -o) adj. a, per cinque dita; pentadattilo

peterorogljàt (-áta -o) adj. a, con cinque rebbi

petglásen (-sna -o) adj. muz. a, per cinque voci

po (d')après, sur, à (au), de, selon, suivant, par, à raison de, à travers

po abecednem, kronološkem redu par ordre alphabétique, chronologique
po ceni 20 frankov meter à raison (ali au prix) de 20 francs le mètre
po čem je to? ça coûte combien, cela? combien cela coûte?
po čem, po kakšni ceni? à quel prix? quel est le prix?
po deželi, po mestu par le pays, par la ville
po Franciji potovati voyager en (ali à travers la) France
po francosko à la française
kako se to reče po francosko? comment dit-on cela en français?
po imenu poznati connaître de nom
po kopnem, po morju potovati voyager par terre, par mer
po kosu à la pièce
po krivem priseči faire un faux serment
po modi à la mode
po mojem (mnenju) selon moi, suivant (ali selon) mon opinion, à mon avis
po naključju par hasard, fortuitement, occasionnellement
po naravi d'après nature
po neumnosti par sottise, par bêtise
po njegovem, po njegovih besedah, po njegovi sodbi d'après lui
po obedu après le repas
po obrazu koga poznati connaître quelqu'un de vue
po okoliščinah selon (ali suivant) les circonstances
po opravkih iti, hoditi aller, vaquer à ses affaires
po pošti poslati envoyer par la poste
po pravici à juste raison
po pravici povedano à dire la vérité, pour dire vrai, à vrai dire
po prirodi slikati peindre d'après nature
po programu suivant le programme
po resnici (conformément) à la vérité
po spominu de mémoire
po tej strani de ce côté-ci
po suhem in morju par terre et par eau, sur terre et sur mer
po tem après cela
po tem, kar pišejo časopisi d'après ce que disent les journaux
po teži prodajati vendre au poids
po tovarniški ceni au prix de fabrique (ali d'usine)
po videzu suivant (ali selon) les apparences
po vodo iti aller chercher de l'eau
vsak po svoje chacun à sa guise (ali à sa façon, à son gré)
po vrsti à tour de rôle, chacun son tour
po vsej verjetnosti selon toute vraisemblance
po zakonu d'après (ali selon) la loi, aux termes de la loi
po zdravnika poslati envoyer chercher le médecin
ravnati se po kom se régler sur quelqu'un
ravnal sem po vaših željah j'ai agi selon vos désirs
zgledovati se po kom prendre exemple (ali modèle) sur quelqu'un
po žlicah par cuillerées

po después de; según; por; a

po abecednem (kronološkem) redu por orden alfabético (cronológico)
po čem, po kakšni ceni? ¿a qué precio?
po špansko a la española
po obedu después de comer; de sobremesa
po pošti por correo
po naključju por casualidad, casualmente
po dva dos a dos
po kosu, po akordu a destajo
po resnici conforme a la verdad
po spominu de memoria
po zakonu según la ley
po videzu por las apariencias
sodeč po njegovi zunanjosti a juzgar por su aspecto
po okoliščinah según las circunstancias
po pravici conforme a derecho
po mojem mnenju en mi opinión, a mi parecer
po vrsti por turno, uno después (ali detrás) otro
dišati po vrtnicah oler a rosas
vsak (dela) po svoje cada cual a su manera (ali a su gusto)
po njemu je (fig) acaba de morir
iti po opravkih atender sus negocios
poslati po pošti enviar (ali remitir) por correo
poslati po zdravnika enviar a buscar al médico
prodajati po teži vender al peso
poznati po imenu (po obrazu) koga conocer a alg de nombre (de vista)

po

I. predl.
1. după
2. pe
3. prin
4. a
□ smrdi po dimu miroase a fum

II. prisl.
1. câte
□ po eden câte unul
2. a
□ tri vreče po deset kilogramov trei saci a zece kilograme

pò | po

A) adv.

1. (per) ciascuno:
v sobah prenočuje po pet ljudi dormono in cinque per stanza
vsak otrok je dobil po eno darilo ogni bambino ha ricevuto un regalo (a testa)

2. per, ○:
sprehaja se po ure in ure passeggia ore e ore, per ore e ore
korakajo po dva in dva marciano in fila a due per due, a due a due

3. (za izražanje prodajne cene) a, ○:
jajca so po deset tolarjev le uova sono a dieci talleri, dieci talleri (cadauno)
inštruira po tritisoč tolarjev dà lezioni private a tremila talleri (l'ora)

B) po prep. (s tožilnikom)

I. per, ○:
poslati po zdravnika chiamare il medico
skočiti po zdravila andare a prendere le medicine

2. (s svojilnim zaimkom za izražanje hotenja, volje) secondo me, te, lui, ecc., come me, te, lui ecc., a modo mio, tuo, suo ecc.

3. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) come, alla maniera di:
po božje častiti venerare come Dio, come un dio
po bratovsko deliti spartire come fratelli, fraternamente
skrbeti za koga po očetovsko curare qcn. paternamente

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje premikanja, stanja) per:
hoditi po gozdu andare per il bosco
ptice skačejo po vejah gli uccelli saltellano per i rami, di ramo in ramo

2. (za izražanje usmerjenega premikanja) per:
stopati po cesti andare per la strada
plezati po vrvi arrampicarsi per la fune

3. (za izražanje premikanja z določenim namenom) ○:
seči po knjigi prendere un libro
iti po opravkih adempiere impegni
iti po nakupih andare a comprare, andare a fare spese, fare acquisti, fare lo shopping, fare le compere

4. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) ○, di:
povprašati po znancu chiedere notizie del conoscente
vprašati po imenu chiedere il nome
potreba po jedi bisogno di mangiare
pohlep po denarju avidità di denaro
žalovati po kom piangere qcn.

5. (za izražanje časa, ki mu sledi dogajanje) dietro; dopo, fra:
po plačilu dietro pagamento
po povzetju dietro consegna
po desetih letih ga spet vidim lo rivedo dopo dieci anni
po dveh tednih se vrnem torno fra due settimane
po Divači pride Sežana dopo Divaccia viene Sesana

6. (za izražanje merila) da, a, secondo:
spoznati koga po glasu riconoscere qcn. dalla voce
oblačiti se po modi vestire alla moda
igrati po notah suonare secondo le note

7. (za izražanje sredstva) per:
poslati po pošti spedire per posta

8. (za izražanje vzroka) per, da:
po tvoji krivdi per colpa tua
sloveti po lepoti essere famosi per (la) bellezza

9. (za izražanje izvora) di, da:
okus po čokoladi sapore di cioccolato
smrdeti po žganju puzzare di acquavite
po očetu ima oči, po materi lase ha gli occhi del padre, i capelli della madre

10. (za izražanje načina) ○, adm. giusta:
plaziti se po trebuhu strisciare pancia a terra, carponi
obsoditi po krivem condannare ingiustamente
jeziti se po nepotrebnem arrabbiarsi senza bisogno
po dekretu giusta il decreto

11. (za izražanje mere) a:
jemati zdravila po kapljicah prendere le medicine a gocce
plačevati po kosu pagare al pezzo

12. (za izražanje cene) a:
po tovarniški, po znižani ceni a prezzo di fabbrica, a prezzo ridotto
po čem je vino? a quanto è il vino?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
J. K., po domače Maček J. K., vulgo Maček
pren. iti po gobe tirare le cuoia, (za stvar) andare in rovina, andare a monte, andare alla malora
po mojem to ni prav secondo me, a mio modo di vedere questo non va
pog. govoriti po naše parlare alla nostra maniera
priti po slovo venire ad accomiatarsi
šport. zmagati po točkah vincere ai punti
vet. krava je po teletu la vacca ha figliato da poco
po abecednem redu alfabeticamente
po kronološkem redu in ordine cronologico
po domače (preprosto) alla buona, sans façon franc.
po drobcih minutamente
po dva in dva a due a due
jur. po hitrem postopku per direttissima
po krivici immeritatamente
po lastni ceni a prezzo di costo
po lovsko (na lovski način) alla cacciatora
po malem a spizzichi
po malem delati, šivati, študirati lavoracchiare, cucicchiare, studiacchiare
po materini strani in linea materna
teta po materi zia materna
po mornarsko alla marinara
po možnosti possibilmente
po nagnjenosti tendenzialmente
po nesreči disgraziatamente, malauguratamente
po običaju tradizionalmente
(naročiti kaj) po povzetju (ordinare qcs.) contrassegno
po predpisih normativamente
po rodu oriundo (adj.)
Tržačan po rodu oriundo di Trieste
po sebi razumljivo implicitamente
po splošnem mnenju a detta di tutti
(pluti) po toku (navigare) a seconda
po videzu all'aspetto
pog. (iti) po vodi (andare) a rotoli
po vseh štirih carponi
PREGOVORI:
po jutru se dan spozna il buon dì si vede dal mattino
gost je kot riba, po treh dneh smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza