Franja

κάτ-ειμι [pt. κατιών, ep. impf. κατήιεν = κατῄει, aor. med. καταεισάμην] κατ-έρχομαι [fut. κατελεύσομαι, aor. ep. poet. κατήλυθον, inf. κατελθέμεν] 1. doli pojdem, prihajam, stopim Οὐλύμποιο, ἐξ οὐρανοῦ, Ἴδηθεν, ποταμόνδε, pridem iz dežele v mesto πόλινδε, priplovem iz morja v pristanišče εἰς λιμένα, ἐπί νῆα; grem v podzemlje, umrem Ἄϊδος εἴσω, Ἄϊδόσδε, δόμον Ἄϊδος; ἀπὸ τοῦ ἡλίου κατῄει θερμόν solnce je izžarevalo gorkoto; εἰς πόλεις pridem v mesta. 2. doli tečem πεδίονδε, razlijem se, poplavim. 3. vrnem se domov (iz pregnanstva) φυγάδες. 4. nastanem, vzdignem se ἄνεμος. 5. dospem, pridem do koga (komu do ušes); ὀνείδεα zasramovanje prodira v srce. 6. o zraku, skali, strelah: padem, zadenem.

κάτω adv. (κατά) 1. na vprašanje kam: doli, navzdol, na tla, κάτω διεχώρει αὐτοῖς imeli so drisko; NT ἀπὸ ἄνωθεν ἕως κάτω od vrha do tal. 2. na vprašanje kje: spodaj, spodnji, v podzemlju, τὸ κάτω τοῦ τόξου spodnji del loka, ἡ κάτω εἰσβολή spodnji vhod; οἱ κάτω a) mrtveci; b) primorci (opp. prebivalci v sredini dežele); τὰ κάτω; c) podzemlje, spodnji svet; d) primorje, ἡ κάτω Ἀσία Mala Azija. – comp. κατώτερος 3 nižji, bolj spodnji, ἀπὸ διετοῦς καὶ κατωτέρω NT (dečke) dveh let in nižje; τὰ κατώτερα spodnji deli sveta = zemlja; sup. κατώτατος 3 najbolj spodnji, najnižji; adv. κατώτατα najbolj spodaj.

κέλευ(σ)μα, ατος, τό, κελευσμός, ὁ κελευσμοσύνη, ἡ (κελεύω) poziv, ukaz, povelje, zapoved, nalog; ἀπὸ ἑνὸς κελεύσματος na eno samo znamenje, na eno povelje.

κερδαίνω [fut. κερδανῶ, ion. κερδανέω in κερδήσω, -σομαι, aor. ἐκέρδηνα, ion. ἐκέρδησα] (κέρδος) 1. (pri)dobivam, iščem dobička, imam dobiček, korist, ἀπό, ἐκ, πρός, παρά τινος iz česa, od koga, μέγα κερδαίνω imam velik dobiček, χρηστὰ ἔπη dobim lepe (prijazne) besede, Μεγάροισι περιεοῦσι če se M. ohrani. 2. NT pridobim si kaj, naklonim si koga τί, τινά, obvarujem se česa ὕβριν.

κλείω¹, ion. κληίω, at. κλῄω [Et. iz κλεέω, lat. claudo, ere, clavis; slov. ključ, sključiti, nem. Schlüssel (stvn. sluzzil), schließen (stvn. sliozan; "sl" iz "skl"), gršk. κλείς, acc. κλεῖν iz κλῆιν, κλᾱϝι-ν = lat. clāvis. – Obl. fut. κλείσω, aor. ἔκλεισα, pass. pf. κέκλει(σ)μαι, aor. ἐκλείσθην]. 1. zaklepam, zapiram θύρας, πύλας, zapahnem ὀχῆας; pren. τὰ σπλάγχνα ἀπό τινος zapiram srce pred kom NT. 2. zaprem, zagradim λιμένας. 3. obkolim, obdam.

κοινός 3 in 2, ep. tudi ξυνήιος, ξυνός [Et. iz kom-jó-s, sor. lat. com-, cum] I. o stvareh: skupen, vzajemen; splošen, navaden, občen, splošno znan, splošno veljaven, kar se sme vsem povedati; javen, državen; NT preprost, nizek, neumit, nečist, nesvet. – subst. 1. τὸ κοινόν skupnost, celota; a) občina, zveza, zbrana vojska, država, vlada; b) občna korist, skupno premoženje, državni dohodki; ἀπὸ κοινοῦ α.) iz skupnega premoženja, iz državne blagajne; β.) po ljudskem sklepu; γ.) na državne stroške (tudi ἐκ κοινοῦ), ἐν κοινῷ javno. 2. τὰ κοινά državne zadeve, država, državni uradi (uprava, blagajna), πράττω τὰ κοινά bavim se z državnimi zadevami, τὰ κοινὰ διοικέω upravljam (krijem) skupne potrebščine (izdatke). II. o ljudeh: 1. istoroden, soroden. 2. soudeležen, tovariš, sodrug. 3. nepristranski, pravičen, družen, prijazen, uslužen, priljuden. 4. kdor se z vsakim druži, preprost, podel. III. adv. κοινῶς, κοινῇ 1. skupno z, skupaj. 2. javno, v imenu države, na skupne stroške. 3. istočasno, vzajemno.

κτάομαι d. m., ion. κτέομαι [Et. kor. qthē(i), posedovati, perz. Ξέρξης. – Obl. fut. κτήσομαι, aor. ἐκτησάμην, pf. (z act in pas. pom.) κέκτημαι, ἔκτημαι, cj. κεκτῶμαι, opt. κεκτῴμην in κεκτῄμην, -ῇο, -ῇτο, fut. 3 κεκτήσομαι, ἐκτήσομαι, aor. pass. ἐκτήθην, adi. verb. κτητός, κτητέος, ion. pf. 3 pl. ἐκτέαται]. 1. a) pridobim komu kaj τινί τι; b) pridobim si, priborim si, dosežem τί, τινά, χάριν stečem si zahvalo ἀπό, ἔκ τινος, rodim παῖδας ἔκ τινος, podjarmim si τί, τινά, prisvojim si, naučim se τέχνην; c) o neprijetnih stvareh: nakopljem si ὀργὴν θεᾶς, κακά, ἔχθραν; δυσσέβειαν očitanje, da sem brezbožen; d) pridobim, naklonim si koga τινά, τινὰ πολέμιον napravim si koga za sovražnika. 2. pf. pridobil sem si, posedujem, imam, κεκτημένος pridobljen, osvojen; ὁ κεκτημένος posestnik, gospodar. 3. s pas. pom. aor. ἐκτήθην, Tuk. 1, 123 ἃ ἐκτήθη kar se je pridobilo.

κύαμος, ὁ (κυέω) 1. bob, fižol, bobov žreb, volitev; τῷ κυάμῳ λαγχάνω izvoljen sem po bobovem žrebu, ἀπὸ κυάμου καθίστημι izvolim po bobovem žrebu, βουλὴ ἀπὸ τοῦ κυάμου po bobovem žrebu izvoljeno svetovalstvo. 2. bobu podoben lotosov sad (Arr.).

κυέω [Et. iz kor. k'ewā, vzbočiti (se), narasti = votel biti; lat. cavus, gršk. κοῖλος; lat. inciens (iz en-cwiens) noseč, gršk. κύαθος, κύαμος, κῦμα, ἐγκύμων, κύριος], κύω, pass. κυ-ίσκομαι 1. a) nabreknem, otečem; sem, postanem noseča, τινά s kom, ἐκ, ἀπό τινος od koga, spočnem, nosim τινά; b) o živalih: postanem breja, ubrejim se. 2. mislim na kaj, nameravam, naklepam kaj τί.

κωλύω [fut. κωλύσω itd.] 1. oviram, zadržujem, odvračam ἀπό τινος, branim komu kaj τινά τινος, τινά τι, τινός τι, z inf. in μή; τὸ κωλῦον ovira, τό γ' ἐμὸν οὐδὲν κωλύει kar se mene tiče, od moje strani ni nobene ovire. 2. prepovedujem, zabranjujem, ne dovoljujem.

λαμβάνω [Et. kor. slabh, gl. λάφυρον. – Obl. fut. λήψομαι, aor. ἔλαβον, imper. λαβέ, pf. εἴληφα, med. pass. εἴλημμαι, aor. pass. ἐλήφθην, fut. pass. ληφθήσομαι, adi. verb. ληπτός, ληπτέος; med. aor. ἐλαβόμην, ep. aor. ἔλλαβον in λάβον, iter. λάβεσκον, cj. 3 sg. λάβῃσι, med. ἐλλαβόμην, inf. λελαβέσθαι, ion. fut. λάμψομαι, pf. act. λελάβηκα, med. in pass. λέλαμμαι, aor. pass. ἐλάμφθην, adi. verb. λαμπτέος; poet. fut. λαψοῦμαι, NT fut. λήμψομαι]. A act. I. trans. primem, vzamem 1. a) primem, popadem, zgrabim τί, τινά, τί τινι kaj s čim, ἔν τινι, εἰς χεῖρας vzamem v roke, τινὰ τῆς ζώνης koga za pas, χεῦμα zajamem, γούνων oklenem se, πέτρης držim se skale, πλαγίους τοὺς πολεμίους primem (napadem) od strani; θυμόν ali μένος ohrabrim se, osrčim se, πεῖράν τινος poskusim, napravim poskus; b) vzamem, ujamem, spravim v svojo oblast, uplenim, ugrabim τί, τινά; ἐν ταῖς χερσί dobim v roke, στράτευμα potegnem na svojo stran, πόλεις osvojim si; pren. ἀραῖόν τινα (za)vežem koga z zakletvijo, πίστι καὶ ὁρκίοισί τινα zavežem koga s sveto prisego; c) dosežem, dobim, pridobim si κλέος, τὶ παρά, πρός, ἀπό τινος, τινὰ γυναῖκα dobim za ženo, oženim se (pa tudi brez γυναῖκα); μισθὸν ἔκ τινος dobivam plačo; σθένος dobim moč, postanem močen, καρπόν žanjem, ἀρχήν začenjam NT, ὑπόμνησιν spominjam se NT, λήθην pozabim NT, χαράν, τέρψιν uživam, συμβούλιον posvetujem se NT, συμμέτρησιν κλιμάκων posnamem, določim, πιστά, δίκην, δεξιάν (gl. te besede); ὕψος postanem visok, ἐπίδοσιν napredujem, ἐλπίδα začnem upati, upam, θέαν vidim, pogledam, τὴν Ἴδην ἐς ἀριστερὴν χέρα dobim na levo stran, pustim na svoji levi strani; d) nakopljem si, trpim κακά, ζημίαν, συμφοράν, ὀνείδη, τὴν ἀξίαν (sc. δίκην) dobim (trpim) zasluženo kazen, αἰτίαν obdolžijo me, δίκας λαμβάνω καὶ δίδωμι gl. δίκη. 2. sprejmem, (pre)vzamem (kar mi kdo da), dobim ἄποινα, δῶρα, χάριν, μισθούς; pos.: a) vzamem s seboj κήρυκας, ἐσθῆτα oblečem si; odvzamem κτήματα; b) sprejmem pri sebi Od. 7, 255, τὸν ἱκέτην sprejmem gostoljubno, τινὰ ἐχέγγυον sprejmem v varstvo; c) λόγον zahtevam račun; d) prevzamem (delo) ἔργον, trudim se πόνον, ἔργον ἰατρικόν dobim službo zdravnika; e) pt. λαβών z acc. se prevaja pogosto s s, z: στρατὸν λαβὼν ἐπακτὸν ἔρχεται. 3. duševno: z umom dosežem, (raz)umem, uvidim, spoznam νόῳ, ἐν νῷ, φρενί, ἐν τῇ ψυχῇ; πρόσωπον gledam na NT, ἐν ταῖς γνώμαις βεβαίως sem trdno prepričan, πῇ τι razumem kaj na kak način, pojasnjujem, smatram za kaj τί, χαλεπῶς περί τινος zamerim komu, hudujem se nad kom. 4. a) o telesnem in dušnem stanju: napade, prevzame, obide, izpreleti me kaj χόλος, φόβος, πένθος, ἄλγος λαμβάνει τινά; navdušim θεὸς ἡμᾶς; b) najdem ἀνεῳγμένην τὴν θύραν, iznenadim, zasačim τινὰ μόνον, ἀπαρασκευότατον βασιλέα, τινὰ ἀδικοῦντα, κλέπτοντα; pass. δρῶσ' ἐλήφθης. II. intr. καιρὸς λαμβάνει prilika se ponudi, ugoden čas je. B med. 1. jemljem zase, držim se česa, polastim se, osvojim si τινός. 2. dosežem, doidem τῶν ὀρῶν; primem, zgrabim, χειρός za desnico, χαλεπῶς τινος hudo ravnam s kom.

λεία, ἡ, ion. ληίη, ep. ληίς, ίδος, ἡ 1. plen (ljudje in živina), βοτὰ καὶ λεία uplenjena živina; λείαν ποιοῦμαι, τίθεμαι τὴν χώραν oplenim deželo, τινά zasužnjim koga, λείαν λαμβάνω (u)plenim, λείαν ἄγω odženem plen, ἡ Μυσῶν λεία Mizijski plen (o imetju, ki je brez obrambe vsakemu roparju prepuščeno). 2. plenjenje, ἐπὶ λείαν ἐκπορεύομαι, κατὰ ληίην ἐκπλώω odidem, odrinem na plen(jenje), ζάω ἀπὸ ληίης živim se s plenjenjem.

λείπω [Et. lat. linquo, reliquus, strslov. otъ-lěkъ, ostanek, nem. leihen (got. leihwan), kor. leiqw, pustiti. – Obl. fut. λείψω, -ομαι (tudi v pas. pom.), aor. ἔλιπον, ἐλιπόμην; pf. act. λέλοιπα, pass. pf. λέλειμμαι, aor. ἐλείφθην, fut. λειφθήσομαι, fut. ex. λελείψομαι, adi. verb. λειπτέον; ep. aor. act. λίπον, pass. 3 pl. λίπεν, ion. impf. iter. λείπεσκε]. I. act. 1. trans. a) puščam, zapuščam, varujem, prizanašam οἰκίαν, φάος ἠελίοιο umiram; tako tudi θυμός, ψυχή, αἰὼν λείπει τινά; zapustim τί τινι; b) pustim na cedilu, (zlobno) zapustim v nevarnosti, postavljam v nevarnost εὕδοντα, τὴν τάξιν zapustim (odkazano) mesto, τὴν ἐμαυτοῦ φύσιν izneverim se, postanem nezvest; c) opustim kaj, ne storim svoje dolžnosti, ne plačam δασμόν; o stvareh: λίπον ἰοὶ ἄνακτα puščice so pošle. 2. intr. poidem, (iz)ginem, oddalim se, poneham, manjkam, οὔποτ' ἔλιπεν ἐξ οἴκου αἰκία nikoli ni (po)nehala, počivala, λείποντος μικροῦ malodane, skoraj; οὐδὲν λείπει τὸ μὴ οὐ βαρύστον' εἶναι ničesar ne manjka, da ne bi bilo = brez dvoma bi bilo zelo žalostno. II. med. zapustim za seboj, zapustim komu kaj v spomin na se, μνημόσυνον zapuščam spomin na se. III. pass. 1. (za)pustijo me, ostanem αὐτόνομος preostanem, prizanese mi kdo, ostanem živ, τὸ λειπόμενον ostanek, πολλοὶ δὲ λίποντο mnogo jih je ostalo (živih); λείπομαί τινος dalje živim kot, preživim koga. 2. zaostanem za kom τινός, a) v teku, v boju, na potu, εἶπον τοῦ κήρυκος μὴ λείπεσθαι da mora priti obenem z glasnikom, δουρὸς ἐρωήν za lučaj kopja, καιροῦ pridem prepozno; b) sem nižji, slabejši od koga, podležem τινός, πρός τι presega me kdo v čem. 3. pusti me kdo na cedilu, a) sem daleč, ločen od koga, τινός in ἀπό τινος zapustim koga; ne udeležim se česa τῆς ἐξόδου, ναυμαχίης; b) manjka mi česa ἔν τινι, imam premalo σοφίας, τῆς τροφῆς sem brez (potrebnega) živeža NT, sem brez česa γνώμας, οὐ λείπεται ὀδυρμάτων οὔτ' ἀμφιπίπτων στόμασι ne neha žalovati in poljubovati (mater), λείπομαι ἐν τῷ μὴ δύνασθαι μήθ' ὁρᾶν tare me slabost telesa in slepota; c) sem ločen od česa, ne slišim, ne razumem λόγων.

λιάζομαι d. p. ep. [aor. (ἐ)λιάσθην, 3 pl. λίασθεν] 1. izogibljem se, umikam se, odhajam, odstranjujem se ἐκ, ἀπό τινος. 2. izpodrsnem, padem ποτὶ γαίῃ.

λόγος, ὁ (λέγω) I. govorjenje 1. beseda (lat. vox), izraz, ἑνὶ λόγῳ z eno besedo, kratko, ὡς εἰπεῖν λόγῳ da na kratko povem, tako rekoč, οὐ πολλῷ λόγῳ εἰπεῖν da na kratko povem. 2. a) govor, ἤρξατο λόγου začel je govor, λόγος γίγνεται, ἐστὶ περί τινος govori se o čem, πρὸς τῶν θεῶν, ὧν νῦν ὁ λόγος ἐστίν o katerih sedaj govorimo; ἔργα λόγου μείζω večja, kot bi se dalo razložiti (povedati), neizrečeno velika, nepopisna, λόγον ποιοῦμαι, ἔχω περί τινος govorim o čem, napeljem govor na kaj, pogovarjam se o čem, πρός τινα s kom; slično: λόγος ἐμβάλλεται govori se, τῷ λόγῳ διέρχομαι razpravljam o čem, izražam z besedami, λόγον προσφέρω τινί nagovorim koga, prosim koga česa περί τινος; toda λόγον τινὸς προσφέρω donesem, (skrivaj) naznanim čigave besede; λόγου ἄξιος spomina vreden, važen, λόγῳ εἶπον ustno sem povedal, οὐ πολλῷ λόγῳ εἶπον nisem govoril obširno, na kratko sem povedal, διὰ λόγον ustno NT; b) pogovor, razgovor, pogajanje, posvetovanje, (συν)έρχομαι, ἀφικνέομαι, εἶμι εἰς λόγους pridem h komu na pogovor (posvetovanje), pogovarjam se s kom τινί, ἐμαυτῷ διὰ λόγων ἀφικόμην govoril sem sam s seboj = premišljeval sem pri sebi, ἐν λόγοις εἰμί τινι pogovarjam se s kom, λόγους ποιοῦμαι περί τινος začnem se pogajati zaradi česa, ἐς τοιούτους λόγους ἐμπίπτειν ἀναγκάζομαι prisiljen sem tako govoriti; posebno dovoljenje, pravica govoriti; λόγον αἰτέομαι prosim besede, τυγχάνω λόγου dobim besedo, pridem do besede, δίδωμι λόγον τινί dam komu besedo; c) α.) rek, izrek, pregovor, λόγος ἀρχαῖος, παλαιός, božji izrek, prorokovanje δρυὸς λόγοι μαντικοί; β.) povelje, zapoved δέκα λόγοι NT, ἐπὶ τῷ πλήθει λόγος (ἐστί) narod odločuje sam; γ.) naročilo, predlog, pogoj φέρω τοὺς αὐτοὺς λόγους, λόγον δέχομαι; λόγος γίγνεται περί τινος predlaga se kaj, λόγον προσφέρω predlagam, ἐπὶ τίνι λόγῳ pod kakim pogojem, v kak namen, ἐπὶ λόγῳ τούτῳ v ta namen, pod tem pogojem; δ.) dogovor, sklep: οὐκ ἦλθον ἐς τούτου λόγον, ὥστε μάχεσθαι niso mogli skleniti, κοινῷ λόγῳ po skupnem sklepu, ἐπί τινι λόγῳ na podlagi dogovora; ε.) trditev, izjava, τῷ σῷ λόγῳ po tvoji trditvi, λόγῳ ὡς Λακεδαιμονίων νικώντων vsled izjave, da so L. zmagali; ζ.) beseda (na katero se lahko zanesemo) Sof. O. C. 651 (opp. ὅρκος); η.) (prazne) besede (opp. ἔργον), izgovor, pretveza, λόγοις φιλέω ljubim samo z besedami, λόγοις ἐλεέω pomilujem (tolažim) z lepo besedo, ὡς γυναῖκα τῷ λόγῳ na videz žensko, λόγους λέγω blebetam, λόγου ἕνεκα samo na videz, ἐκ σμικροῦ λόγου pod malenkostnim izgovorom. 3. vsebina govora: a) govorica, vest, glas, poročilo, slava; λόγος διῆλθε govorica (glas) se je razširila, λόγος ἐστί, ἔχει, κατέχει, φέρεται pripoveduje se, govori se, govorica je; λόγον ἔχεις imaš slavo, λόγος ἀγαθός σε ἔχει dobro se govori o tebi, ἔχω λόγον govori se o meni, λόγου πλείστου zelo ugleden; λόγῳ οἶδα, ἐξακούω, πυνθάνομαι drugi so mi to povedali, od drugih vem; b) govor po obliki in vsebini: α.) pripovest, resnična zgodba (opp. μῦθος), basen, bajka; τέρπω τινὰ λόγοις razveseljujem koga s povestmi, λόγους πλάττω izmišljam bajke (prazne govorice), λόγον λέγω pripovedujem basen, λόγος τοῦ κυνός basen o psu, οἱ Αἰσώπου λόγοι Ajzopove basni; β.) opis, spis, zgodovinsko delo, knjiga, oddelek (knjige), ἐν τοῖσι Ἀσσυρίοισι λόγοισι v odstavku, kjer se govori o Asiriji, οἱ πρῶτοι τῶν λόγων prve knjige (zgodovine), prejšnji spisi, ἐν ἄλλῳ λόγῳ na drugem mestu (moje zgodovine); γ.) proza ἐν λόγῳ καὶ ἐν ᾠδαῖς; δ.) javen govor, zgovornost, govorništvo ἡ λόγων τέχνη; ε.) načelo, teorija, nauk NT; ζ.) razlaga, pojem, bistvo; οὐσία, ἧς λόγον τοῦ εἶναι δίδομεν bitje, kateremu pripisujemo resnično bivanje. 4. stvar (o kateri se govori), tvarina, snov (govora), τὸν ἐόντα λόγον φαίνω (λέγω) opišem stvar tako, kakršna je, τὸν ἥττω λόγον κρείττω ποιῶ pokažem slabo stvar kot dobro, ἐπεὶ πάντ' ἐπίστασαι λόγον ker ti je cela stvar znana, ἱκανὸς αὐτῷ ὁ λόγος ima dosti snovi za govor, ἄλλος λόγος (ἂν εἴη) to je (bi bila) druga stvar,. 5. NT λόγος Beseda, Sin božji. II. računanje. 1. a) račun, ob-, preračun, zagovor, odgovor, λόγον αἰτέω, ἀπαιτέω, λαμβάνω zahtevam račun, pozivljem na odgovor, λόγον συναίρω napravljam račun, λόγον ὑπέχω sem odgovoren; λόγον (ἀπο)δίδωμι dajem račun (odgovor), ἐμαυτῷ περί τινος dajem sebi odgovor, skrbno preudarjam pri sebi; b) preudarjanje, ἀληθεῖ λόγῳ χράομαι preudarjam prav; mnenje, namen, ἐπὶ τῷδε τῷ λόγῳ ὥστε s tem namenom, da, τῷ ἐκείνων λόγῳ po mnenju onih,. 2. ozir (anje), čislanje, spoštovanje, ugled, pomen, veljava, vrednost; λόγον ποιοῦμαι, ἔχω jemljem v poštev, oziram se na kaj, ἐν οὐδενὶ λόγῳ ποιοῦμαι, οὐδένα λόγον ἔχω ne jemljem v poštev, ne uvažujem, ne oziram (menim) se za kaj, ἐν οὐδενὶ λόγῳ ἀπώλοντο neslavno so poginili; ἐς χρημάτων λόγον ἰσχύω z ozirom na premoženje, λόγου οὐδενός (ἐλαχίστου, σμικροῦ) εἰμι nimam nobene veljave, sem brez ugleda, οἱ λόγου πλείστου ὄντες najuglednejši možje; ἐς λόγον τίθεμαι oziram se na kaj, upoštevam, čislam, κατὰ τοῦτον τὸν λόγον z ozirom na to, potemtakem; ἐν ἀνδραπόδων (συμμάχων) λόγῳ γίγνομαι (εἰμί) veljam, smatram se za sužnja (zaveznika), ἐν ὁμήρων λόγῳ ποιέομαι štejem med talnike. 3. (pameten) vzrok, povod, razlog, λόγον ἔχω imam (pameten) vzrok, οὐκ ἔχει λόγον za to ni pametnega razloga = ni misliti, οὐδὲ πρὸς ἕνα λόγον niti iz enega pametnega vzroka, τίνι λόγῳ iz katerega vzroka, ἐξ οὐδενὸς λόγου brez vzroka. 4. razmerje, način, ἀνὰ λόγον po razmerju; κατὰ λόγον τῆς δυνάμεως v primeri z njih močjo, κατὰ τοῦτον τὸν λόγον na ta način, κατὰ τὸν αὐτὸν λόγον τῷ τείχει na isti način, ravno tako kakor zid. 5. a) pamet, razum, μετὰ λόγου, κατὰ λόγον pametno, ὀρθὸς λόγος prava pamet, λόγον ἔχω τινός razumem, vem kaj, ὁ λόγος αἱρεῖ zdrava pamet veleva (uči), pametno je; b) bistvo, pomen τῆς ψυχῆς.

λούω [Et. iz λόϜω, lat. lavare (iz lovare), lutor, lustrum, nem. Lauge. – Obl. fut. λούσω, aor. ἔλουσα, pass. pf. λέλουμαι, aor. ἐλούθην; praes. λοῦμεν, λοῦτε, λοῦσιν, impf. ἐλοῦμεν, pass. λοῦμαι, λοῦται, λοῦνται, λοῦσθαι, λούμενος; ep. λόω, λοέω, impf. λόε, λόεον, fut. λοέσσομαι, aor. λοέσσαι, λοέσσας, λοέσσατο, λοεσσάμενος, NT pf. λέλουσμαι] 1. act. umivam, kopljem, λουτρόν pripravljam komu kopel; τινὰ ἁγνὸν λουτρόν umijem koga v sveti vodi. 2. med. umivam se, kopljem se θερμῷ, ἔν τινι, τινός, ἀπό τινος v čem, iz česa.

λύσις, εως, ἡ, ion. -ιος (λύω) 1. razveza, razvozlanje, rešitev. 2. odrešitev, oprostitev, osvoboditev τινός, odkup, odhod; ločitev ψυχῆς ἀπὸ σώματος; NT ločitev zakona, razporoka.

λύω [Et. lat. luo, ere, solvo (iz se-luo), stvn. far-liosan = nem. ver-lieren (r iz s), Verlust, -los, lösen. – Obl. pr. in impf. at. ῡ, ep. ῠ, v ostalih časih ῡ pred σ, sicer ῠ; fut. λύσω itd.; ep. impf. λύον, aor. λῦσα, pf. pass. opt. 3 sg. λελῦτο, pl. λελῦντο; aor. med. 3 sg. λύτο, λῦτο, pl. λύντο, aor. pass. 3 pl. λύθεν]. I. act. in pass. 1. a) odvežem ὄνον, ἱμάντα, θώρηκα, ζώνην, πρυμνήσια, ἱστία, razvozlam, zrahljam, izprežem ἵππους ἐξ ὀχέων, ὑφ' ἅρμασιν, ὑπὸ ζυγοῦ; pass. odvežem se, odtrgam se, λελυμένος odvezan, neuklenjen, prost; b) slečem στολάς, odpnem πέπλον; c) izpustim, oprostim, odkupim, χρημάτων za denar, zamenjam (ujetnike), ἀνὴρ ἀντ' ἀνδρὸς λυθείς mož zamenjan za moža; d) odprem κλῇθρα, στόμα (odkrito) govorim; ἀσκόν razvežem; e) popustim ἡνίαν; f) odrešim, osvobodim, oprostim, rešim ἀπὸ τοῦ δεσμοῦ, ποδῶν ἀκμάς, ὄκνου strahu, ἔκ τινος, τινά τινος. 2. a) razvežem, razdružim, od-, razpustim ἀγορήν, ἀγῶνα, τάξιν, στρατιάν, γέφυραν poderem; b) zlomim, oslabim μένος, γυῖα, γούνατα; γυῖα λύθεν udje so omlahnili, σὴ βίη λέλυται tvoja moč je zlomljena; c) razrušim, uničim, poderem ναόν, μεσοτείχιον, πόλιν, κάρηνα, πάλαισμα; prelomim, kršim ὅρκον, νόμον, σπονδάς, popačim ἐντολήν NT, uničim, ovržem γραφήν NT, razdenem ἔργα NT; pass. strohnim, razpadem στοιχεῖα, πάντα NT, σπάρτα; d) odstranim, odpravim, razveljavim νόμους, ἄχος ἀπ' ὀμμάτων odvzamem, poravnam νείκεα, spravim, popravim ὅσ' ἐξήμαρτον, φόνον φόνῳ, ἁμαρτίας; e) olajšam, odvzemam, pomirim, potolažim μελεδήματα θυμοῦ, μοχθήματα, odstranim τὸ βάρος τῆς πημονῆς, ἀπορίαν rešim težavno vprašanje, τὸ τέλος τοῦ βίου dovršim tek življenja. 3. a) koristim, τέλη λύει = λυσιτελεῖ, tudi sam λύει koristno je Ksen. An. 3, 4, 26; b) izvršujem svojo dolžnost, plačujem dolg, izpolnim τὰ τοῦ θεοῦ μαντεῖα. II. med. 1. odvežem kaj sebi, izprežem svoje konje ὑπ' ὄχεσφι, ἱμάντα odvežem svoj pas; τεύχεα snamem (zase) opravo (z ram ubitega sovražnika). 2. odrešim, odkupim si, θυγατέρα svojo hčer, osvobodim si kaj (zase, svoje).

λωφάω (ἐλαφρός) popuščam, nehavam, οἱ λίθοι metanje kamenja; odpočijem si, okrevam, (ἀπό) τινος od česa, počivam.

λώφησις, εως, ἡ popuščanje, odstranitev, oddaljenje τοῦ πολέμου ἀπὸ Πελοποννήσου.