Franja

slíšati (-im) imperf.

1. udire, sentire:
govori glasneje, da bomo slišali parla più forte perché ti si possa sentire
naredil se je, kot da ni slišal fece finta di non aver sentito
na levo uho ne sliši non sente dall'orecchio sinistro
iron. lepe stvari sem slišal o tebi ne ho sentite di belle sul tuo conto

2. (v medmetni rabi izraža opozorilo, omiljen ukaz, podkrepitev tditve, prošnjo za razumevanje):
slišite, letalo! sentite: un aereo!
slišiš, kaj ti pravim? hai sentito quel che ti ho detto?
vse je v redu, slišite, lepo je bilo tutt'è a posto, davvero, è stato bello
a slišite, gospod, tako ne gre senta, signore: così non va
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne hoteti slišati o čem non voler saperne di qcs.
pren. ne moči niti slišati o kom non sopportare qcn.
pren. koga sploh ne slišati več non ubbidire qcn.
pren. videti travo rasti in slišati planke žvižgati avere le traveggole

slúžiti (-im) imperf.

1. lavorare:
služiti pri železnici lavorare presso le ferrovie
služiti vojsko v mornarici servire in marina
služiti vojaški rok fare il servizio militare, fare il servizio di leva
služiti na kmetiji lavorare in un podere
služiti za hlapca lavorare come garzone

2. servire:
služiti domovini servire la patria

3. guadagnare:
dobro služiti guadagnare bene
služiti kruh guadagnarsi il pane, guadagnarsi da vivere

4. servire, essere utile:
noge mu ne služijo več le gambe non gli servono più

5. servire, fare da; servire a:
prostor je služil za skladišče il locale serviva da magazzino
čipke služijo za okras i merletti servono da ornamento
slovnica bo služila za dvojezični pouk la grammatica servirà all'insegnamento bilingue
služiti dvema gospodarjema servire due padroni
pren. služiti mamona essere schiavo di mammona, del denaro

sméh rire moški spol , ris moški spol

bučen smeh (krohot) éclat(s) moški spol, (množina) de rire
krčevit (nervozen) smeh rire convulsif (nerveux)
porogljiv smeh rire railleur, ricanement moški spol
prisiljen smeh rire forcé
bruhniti, planiti, prasniti v smeh éclater de rire, pouffer de rire, rire aux éclats, rire à plein gosier (ali à pleine gorge, à gorge déployée, familiarno s'esclaffer)
izzvati, povzročiti smeh provoquer (ali exciter) le rire
ni mi do smeha je n'ai pas envie de rire
ne se moči več vzdržati od smeha ne plus pouvoir s'arrêter de rire, avoir le fou rire
spraviti v smeh faire rire
zadrževati smeh retenir (ali contenir, étouffer) le rire
zvijati se, pokati od smeha se tordre de rire, se tenir les côtes de rire, se pâmer (ali mourir) de rire, familiarno rire comme un bossu (ali un fou, un dératé), popularno se marrer

smètati smȅćēm
1. snemati
2. odvračati: smetati oči s koga, od čega
3. smetati s uma pozabljati, gl. smetnuti
4. skupaj jemati (pri pletenju)
5. zmetati
6. smetati kola, konja ne več imeti voza, konja

sméti (smém) imperf.

1. potere, essere permesso:
s čim smem postreči in che cosa posso servirla
s tem se ne strinjam, če smem reči qui non sono d'accordo, se mi è permesso dirlo
ali smem že čestitati? posso felicitarmi?

2. (z nikalnico) ne smeti non dovere:
človek ne sme obsojati drugih non si devono biasimare gli altri
na to že zdaj ne smem pomisliti non ci devo fin d'ora nemmeno pensare
nikdar več mi ne smeš pred oči (sparisci e) non farti vedere mai più

so [sóu]

I. prislov
tako, na ta način, s tem; v takem stanju; v redu, dobro; zato, potemtakem, iz tega razloga, zaradi tega, torej, kot posledica tega; tudi

1.

so so tako tako, ne dobro ne slabo
so and so tako ali tako
so as na isti način kot; tako da (posledica)
so ... as toliko ... kolikor
never before so useful as now nikoli poprej tako koristen kot zdaj
so be it! tako bodi! pa dobro! (naj bo!)
so far doslej
so far so good doslej (vse) dobro
so far I haven't heard of him doslej nimam glasu o njem
so far as (in so far as) I am concerned kar se mene tiče
so far as I know kolikor (jaz) vem
so far forth do te stopnje, arhaično doslej
so far from nasprotno od, namesto da
so fashion ameriško na ta način, tako
so help me! (prisega) tako mi bog pomagaj!
so long! pogovorno na svidenje!
so many tako mnogi, toliki
so many men, so many minds kolikor ljudi (glav), toliko mnenj
so much toliko, v tolikšni meri
so much bread toliko kruha
so much for that toliko o tem, s tem je stvar urejena
so much the better (the worse) toliko bolje (slabše)
so tempting an offer tako zapeljiva ponudba
so then torej tako je to; zaradi tega
so to speak tako rekoč

2.

and so on, and so forth in tako dalje
even so celó tako, celó v tem primeru
ever so neskončno
he was ever so pleased preprosto (naravnost) očaran je bil
it was ever so much better as it was before bilo je neprimerno bolje poprej
every so often tu pa tam
if so če je (to) tako, v takem primeru
in so far as... v toliki meri, da...; toliko, da...
in so many words dobesedno, prav s temi besedami
Mr. So-and-so g. X.Y.
not so very bad ne ravno slabo
or so približno (toliko)
10 pounds or so 10 funtov ali kaj takega
quite so takó je, popolnoma točno
why so? zakaj tako? zakaj to?

3.

I hope so upam, da
I told so rekel sem tako (to)
Do you think he will come? -- I think so. Misliš, da bo prišel? -- Mislim, da (bo).
I sent it to you. -- So you did. Poslal sem ti to. -- Da, si (poslal). Res je. Tako je.
Her brother came and so did she. Njen brat je prišel in ona tudi

4.

I avoid him so as not to be obliged to talk to him izogibam se ga, da mi ni treba govoriti z njim
he is not so rich as his brother ni tako bogat kot njegov brat
I am sorry to see you so žal mi je, da vas vidim v takem stanju
it is not so much that he cannot as that he will not ni toliko, da ne more, kot pa, da noče
they climbed like so many monkeys plezali so kot (prave) opice
it is only so much rubbish vse to je nesmisel (neumnost)
is that so? je to tako? je res? tako? res?
you are unhappy, but I am still more so ti si nesrečen, jaz pa še bolj
he was not so sick but he could eat a hearty dinner ni bil toliko bolan, da ne bi mogel pojesti obilne večerje
I found them so many robbers ugotovil (spoznal) sem, da niso nič drugega kot tatovi
that is ever so much better pogovorno to je toliko bolje
he did not so much as look at me še (niti) pogledal me ni
as you make your bed, so you must lie kakor si si postlal, tako boš spal
and so say all of us in tega mnenja smo mi vsi
you don't say so! (saj to) ni mogoče!
all he said was so much slander vse, kar je rekel, ni bilo nič drugega kot samo obrekovanje
I told him everything, so you need not write to him vse sem mu povedal, torej ni treba, da mu pišeš
I do not want it, so there you are ne maram tega, da veš (sedaj veš)

II. veznik
pogovorno zaradi tega, zato; torej, potemtakem; (v pogojnih in dopustnih stavkih) če le

so, that's what it is! takó je torej to!
so that tako da
he annoyed us so that we never asked him again tako nas je dolgočasil, da ga nismo nikoli več povabili

III. medmet
tako! narejeno! opravljeno!

so¹

1. tako, so nicht ne tako; so groß usw.: tako velik itd.; so X (= so sagt/meint X) tako (pravi/meni) tudi X

2. so viel toliko; dreimal/zehnmal usw. so viel trikrat/desetkrat itd. več

3. so ein/eine/ein tak/takšen, taka/takšna, tako/takšno

4. kaj, nekaj, so etwas kaj takega; so ähnlich nekaj podobnega

5. (ungefähr) enkrat (so gegen Abend enkrat proti večeru, so gegen fünf Uhr enkrat do petih, malo pred peto); približno (so fünfhundert Besucher približno 500 obiskovalcev, so zwei Wochen približno dva tedna)

6. kolikor mogoče, čim, so ... wie möglich (so schnell/viel/wenig usw. wie möglich kolikor mogoče hitro/veliko/malo, čim hitreje, več, manj) ; so gut wie nichts usw.: takorekoč (nič)

7. so oder so tako ali drugače; tako in tako; so und so tako in tako; so eine Sache taka čudna zadeva

8. (ohnehin) kar tako, brez drugega

9. res (so ganz egal res čisto vseeno); So? Res?

sobra ženski spol preostanek; preobilica

de sobra v preobilici, več kot dovolj, na pretek
de sobra lo sé to le predobro vem
aquí está de sobra tu je (on) odveč
sobras pl ostanki

sobrar (pre)ostati; odvečen biti

aquí sobra V. tu nimate Vi česa iskati
me sobra el abrigo ne potrebujem več plašča
tienes razón que te sobra imaš več kot prav
aquí sobran palabras tu je vsaka beseda odveč
estar sobrando odvečen biti

soleō -ēre, solitus sum (menda s sab. l [nam. d]; sor. s sodālis)

1. imeti navado (običaj), biti (na)vajen; soleo z inf. se pogosto sloveni le z nedovršnim (ali iterativnim) glagolom, npr. soleo esse bivam, soleo sedere sedim, posedam, solent cremare sežigajo; včasih tudi z adv. navadno ali adj. rad, npr. soleo dormire navadno (rad) spim, soleo sedere navadno (rad) sedim; večinoma z inf., in sicer osebno: nil ego in occulto agere soleo Pl., ruri crebro esse soleo Ter., qui mentiri solet, peierare consuevit Ci., timidos odisse solemus Ci., matrem timidi flere non solere N., dicere solitus S., prandere soliti H., mixta tenax segeti crescere lappa solet O.; brezos.: quod dici solet Ter., optimo cuique accidere solitum est Ci., scribi solet Ci., solet eum paenitere Ci. ep., unde omnis Troia videri et Danaûm solitae naves V., ut solet fieri Cu. ali ut fieri solet Lact. kakor se navadno (z)godi, kot se rado zgodi, quaeri solitum est Gell.; brez inf. (ki ga lahko v mislih dostavimo), osebno: me dico ire, quo saturi solent (sc. ire) Pl., ita ego soleo Pl. ali sic soleo (sc. facere) Ter. tako sem (na)vajen, taka je moja navada; isti inf. (facere) moramo dostaviti tudi v zvezah ut soles, ut solitus es Ter., ut solet Ter., Ci., ut solent Pl., ut solebam Ci. kakor si (je, so, sem bil) (na)vajen oz. (na)vajeni, po svoji navadi, ut poëtae solent, ut praedones solent Ci. kot so vajeni (običajno) pesniki, kot so vajeni (običajno) razbojniki, po navadi pesnikov, po navadi razbojnikov, quod prava ambitio solet S., ut alias solent Cu.; brezos. (dostaviti je treba inf. fieri): ut solet Ci. idr. kakor se navadno (z)godi, kakor (kot) navadno (običajno), kakor (kot) ponavadi (po navadi), ut antea solebat Ci., ut mediis caloribus solet L., praeter quam in navali certamine solet L. proti običaju pomorske bitke, mimo običaja (v neskladju z običajem) pomorske bitke, v neskladju s pomorsko bitko, quod in tali re solet, ut in plerisque negotiis solet, ut in terrore solet S., itaque, quod plerumque in atroci negotio solet, senatus decrevit, darent operam consules, ne quid detrimenti res publica caperet S. Od tod
a) adj. pt. pr. solēns -entis po navadi (ponavadi): Pl.; solens sum = soleo: Pl.
b) adj. pt. pf. solitus 3 navajen, navaden, v navadi bivajoč, običajen, ustaljen: labor, locus O., artes O., Tib., torus Tib., chori Pr., solita id Fortuna vetabit V. kakor ima navado, po svoji navadi, solita ministeria Plin. iun., tempus (naspr. insolitum) Sen. rh., Germanico ne solitos quidem honores contigisse T., solitus alveus T. navadna, prava, solitae exercitationes Suet., solitus mos Sen. ph. šega in navada, ustaljena navada; poseb. pogosto solito more O. ali more solito Cu. po šegi in navadi; tako tudi solito matrum de more V. ali more de solito Arn.; z dat.: armamenta Liburnicis solita T., solito bonis (poštenjakov) more, solitus sibi, id est modicus apparatus Val. Max.; adv.
a) solitē ponavadi, navadno, običajno, navadoma, ustaljeno: Eccl.
b) solitō ponavadi, navadno, običajno, navadoma, ustaljeno: Isid.; subst. solitum -ī, n navada, običaj, šega: hostibus belloque gratiam habendam, quod solitum quicquam liberae civitatis fieret L. da se še kaj stori, kar je v svobodni državi običajno; z dat.: proinde tona eloquio, solitum tibi V. kakor si (na)vajen, po svoji navadi; v pl.: ad ventris solita secedens Aur. kakor da bi hotel iti na svojo potrebo; pogosto s praep.: praeter solitum V., H. ali praeter solita S. ap. Non. ali super solitum Sen. ph. ali ultra solitum T., Amm. proti navadi, čez običajno mero, nenavadno, neobičajno, ex solito Sen. ph., Vell., ponavadi, redno; pogosto v abl. comparationis: (sc. visus) sol rubere solito magis L. bolj kakor navadno = nenavadno, solito blandior, formosior, tardior, uberior, citius, velocius O. … kakor navadno (ponavadi, običajno, navadoma), plus solito L. ali solito plus O., solito serius L., maior (citatior, propior) solito L., solito audacior Cels., solito rariores Plin. iun., solito vehementior Fr., solito ocius Amm., plus debito solitoque facere Sen. ph. več, kot je treba in kot je običajno.

2. occ.
a) spolno občevati, telesno se družiti, seksati s kom: viris cum suis praedicant nos solere Pl., duo … solebant Mucillam Cat.
b) môči: servi a dominis semper manumitti solent Iust.

Opomba: Star. podaljšana obl. pr.: solinunt = solent Fest.; star. obl. iz pf. debla: solui (nam. solitus sum) Ca. ap. Varr., Enn. ap. Varr., soluerint (nam. soliti sint) Coelius Antipater ap. Non., soluerat (nam. solitus erat) S. ap. Prisc. — Kot pravi Macr., fut. ni bil v rabi.

solidariser, se [-rize] solidarizirati se, izjaviti se solidarnega (avec s), prevzeti skupno odgovornost; strinjati se, soglašati

plusieurs ouvriers de l'usine n'ont pas voulu se solidariser avec les grévistes več delavcev tovarne se ni hotelo solidarizirati s stavkarji

sónce (-a) n

1. astr. ekst. (nebesno telo, svetloba, toplota, središče zvezdnih sistemov) sole:
Sonce in Luna il Sole e la Luna
Zemlja kroži okrog Sonca la terra gira attorno al sole
sonce je visoko na nebu il sole è alto nel cielo
lepa kot sonce bella come il sole
jasno kot sonce chiaro, lampante come il sole
sonce vzhaja, zahaja il sole sorge, tramonta
vstajati pred soncem alzarsi avanti l'alba
pren. dežela vzhajajočega sonca il Paese del sol levante
kam greš v tem soncu? dove vai con questo caldo?
biti zagorel od sonca essere abbronzato dal sole
majsko, jesensko, zimsko sonce il sole di maggio, autunnale, invernale

2. pren. (sreča, veselje) felicità, gioia:
to so otroci sonca sono figli del sole, sono gente felice

3. pren.
sonce svobode il sole della libertà
sonce sreče il sole della felicità
sonce upanja il sole della speranza

4. pod soncem (v adv. rabi za poudarjanje trditve) sotto il sole:
ni mu enakega pod soncem non ha uguali sotto il sole

5. pog.
višinsko sonce (kremenova svetilka) lampada di quarzo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. on je sonce, okoli katerega se vse vrti lui è un uomo influente, un pezzo da novanta
ni vreden, da ga sonce obseva è un perfido, un poco di buono
v njegovo sobo nikoli ne posije sonce la sua è una stanza buia, dove non arriva mai il sole
pog. sonce se jih je hitro prijelo si sono abbronzati presto
zmeraj ti ne bo sijalo sonce non avrai sempre fortuna
končno je vstalo sonce tudi za nas finalmente il sole brilla anche per noi, la fortuna arride anche a noi
ne bo več gledal sonca morrà
tri leta ni videl sonca è stato tre anni in galera, per tre anni ha guardato il sole a scacchi
rad bi še gledal sonce vorrei vivere ancora
pojdi mi s sonca togliti dal sole
sonce rimske države je takrat že zahajalo l'impero romano stava ormai declinando
pridobiti svoj prostor na soncu conquistarsi un posto al sole
nič lažjega pod soncem niente di più facile
nič novega pod soncem niente di nuovo sotto il sole, nihil novi sub sole
astr. Sonce je v Strelcu, stopi v znamenje Strelca il Sole è nel regno del Sagittario
geogr. polnočno sonce il sole di mezzanotte
PREGOVORI:
za dežjem sonce sije dopo la pioggia torna a risplendere il sole

song [sɔŋ] samostalnik
pesem (za petje), petje; spev, pesem, pesnitev, poezija
figurativno malenkost

for an old song figurativno zelo poceni
song of a motor šum, brnenje motorja
no song, no supper figurativno za malo denarja, malo muzike, za (iz) nič ni nič
not worth an old song piškavega oreha ne vreden
folk song, traditional song ljudska (narodna) pesem
part song glasba pesem za več glasov
sacred song duhovna pesem
it's the same old song to je (vedno) ista stara pesem
to burst forth into song začeti (naglas) peti
to buy (to sell, to get) for a song (for a mere song) kupiti (prodati, dobiti) za skorjico kruha (zelo poceni, skoraj zastonj)
to change one's song ubrati drug ton (druge strune)
he gave me a song and dance about how busy he was pripovedoval mi je čuda o tem, koliko dela ima
to sing another song (a different song) drugo pesmico zapeti, figurativno spremeniti ton, ubrati druge strune
that's nothing to make a song about zaradi tega ni treba delati nobenega hrupa, to ni važno

sortie [sɔrti] féminin izhod, izstop; odhod; izvoz, izvažanje; militaire izpad; napad; bojni polet vojnega letala; pluriel, commerce izplačila

à la sortie de l'hiver, de l'école, du théâtre ob odhodu, ob koncu zime, šole (pouka), gledališke predstave
sortie de bain, de bal kopalni, večerni plašč
sortie des classes konec šole (pouka)
sortie d'un roman izid romana
sortie d'essai poskusna vožnja
sortie sur la rue izhod na ulico
sortie d'une nouvelle voiture začetek prodaje novega avtomobila
sortie de secours izhod v sili
droits masculin pluriel de sortie izvozna carina
examen masculin de sortie zaključni izpit
tentative féminin de sortie (militaire) poskus izpada
le professeur a fait une sortie contre la jeunesse profesor je napadel mladino
l'aviation a effectué plus de mille sorties aviacija je izvedla več kot tisoč bojnih poletov
se ménager une (porte de) sortie zagotoviti si možnost, da se izvlečemo iz zadrege, figuré pustiti si ena, zadnja vratca odprta

soudeléžba (-e) f cointeressenza; ekon. compartecipazione; jur. concorso; connivenza:
ekon. soudeležba pri dobičku compartecipazione agli utili
soudeležba (več oseb) v kaznivem dejanju concorso (di persone) nel reato

souffrir* [sufrir] verbe intransitif trpeti (de od, zaradi), prenašati, imeti bolečine; verbe transitif trpeti, prenašati, figuré požreti, dopustiti (quelque chose kaj)

souffrir la faim, la soif trpeti glad, žejo
souffrir le martyre imeti hude bolečine
souffrir comme un martyre, comme un damné hudo trpeti
souffrir de la tête, des dents imeti glavobol, zobobol
où souffrez-vous? kje vas boli?
il a cessé de souffrir dotrpel je
le papier souffre tout papir prenese vse
souffrez que je vous dise ... dovolite, da vam povem ...
il ne souffrira pas le transport ne bo prenesel prevoza
cela ne souffre point de délai, cela ne souffre plus aucun retard to se ne sme (več) odlašati
je ne peux pas souffrir mes voisins ne morem trpeti svojih sosedov
il ne peut pas souffrir l'odeur du poisson ne more prenesti vonja po ribah
cette régle souffre de nombreuses exceptions to pravilo dopušča številne izjeme
ces deux collègues ne peuvent se souffrir ta kolega se ne moreta trpeti
les arbres fruitiers ont beaucoup souffert cette année sadno drevje je pretrpelo letos veliko škodo
j'ai souffert pour lui expliquer le problème z veliko težavo sem mu razložil problem

soupçonner [supsɔne] verbe transitif, verbe intransitif sumiti, sumničiti; domnevati, slutiti

soupçonner quelqu'un de trahison sumiti koga izdaje, izdajstva
il est soupçonné d'avoir participé à plusieurs vols osumljen je, da je bil udeležen pri več tatvinah
(familier) vous ne soupçonnez pas ne morete si predstavljati, si zamisliti
soupçonner un piège domnevati, slutiti past

souvenir [suvnir] masculin spomin; spominek

en souvenir de v spomin na
je n'en ai pas le souvenir ne spominjam se tega
souvenir de Paris pozdrav iz Pariza
souvenir visuel spominska slika
mon bon souvenir à votre père lep pozdrav vašemu očetu
veuillez me rappeler au bon souvenir de vos parents! lepe pozdrave vašim staršem!
boutique féminin de souvenirs trgovina s spominki
écrire ses souvenirs (na)pisati svoje spomine
évoquer le souvenir de quelqu'un obuditi spomin na koga
garder ceci en souvenir (de moi)! obdržite to v spomin name!
mes blessures sont des souvenirs de ma chute en montagne moje rane so spomin na moj padec v gorah
garder, conserver un excellent souvenir de quelqu'un ohraniti koga v najlepšem spominu
perdre le souvenir de quelque chose ne se več česa spominjati
raconter des souvenirs de guerre, de captivité, de jeunesse pripovedovati spomine iz vojne, ujetništva, mladosti

souvent [suvɑ̃] adverbe često, pogosto

assez souvent dostikrat
plus souvent! (familier) nikoli več!
le plus souvent najčešče, v večini primerov, večinoma
plus souvent qu'à mon (ton, son ...) tour večkrat kot normalno zame (zate, zanj ...)

sow¹ [sáu] samostalnik
zoologija svinja
tehnično kalup za ulivanje železa
tehnično kos litega železa

as drunk as a sow sleng pijan ko mavra
to get (to take) the wrong sow by the ear figurativno ne pogoditi pravo (pravega krivca), prevarati se, ušteti se, potegniti napačne sklepe
you cannot make a silk purse out of a sow's ear figurativno iz slabega materiala ne moreš napraviti nič dobrega, figurativno ne moreš od koga zahtevati več od tistega, za kar je sposoben