Franja

Zadetki iskanja

  • slép (-a -o)

    A) adj.

    1. cieco:
    slep od rojstva cieco dalla nascita
    slep na eno oko cieco di un occhio, orbo
    pren. biti gluh in slep za vse okoli sebe essere insensibili per tutto quanto è intorno

    2. pren. cieco, accecato:
    slep od jeze, strasti cieco di rabbia, dalla passione; accecato dalla rabbia, dalla passione

    3. pren. (nekritičen) cieco:
    slepa pokorščina ubbidienza cieca; pejor. pecoraggine

    4. pren. (naključen) ○, fortuito:
    prepustiti kaj slepemu naključju lasciare al caso

    5. (ki ne opravlja svoje funkcije) cieco:
    slepo okno finestra cieca

    6. (ki ima izhod samo na enem koncu) cieco:
    slepa ulica vicolo cieco (tudi pren.)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    slepi potnik clandestino
    pren. zaiti na slepi tir, zabresti v slepo ulico finire in un vicolo cieco, non avere via d'uscita
    pren. delati se slepega fingere di non vedere
    kupiti za slepo ceno acquistare per un prezzo stracciato
    igre iti se slepe miši giocare a mosca cieca (tudi pren.)
    izbirati na slepo srečo scegliere a caso
    biti slepo orodje v rokah koga essere lo strumento cieco nelle mani di qcn.
    geogr. slepa dolina valle cieca
    strojn. slepa matica dado a cappello, cieco
    anat. slepa pega punto cieco
    šah. slepa partija partita alla cieca
    žel. slepa proga linea secondaria
    med. barvno slep daltonico
    les. slepi furnir anima
    voj. slepi naboj cartuccia da esercitazione
    um. slepi okvir infisso
    mont. slepi jašek pozzo cieco
    grad. slepi pod assito; doppio fondo
    kem. slepi poskus prova cieca
    aer. slepi pristanek atterraggio cieco
    anat. slepo črevo intestino cieco
    zool. slepo kuže spalace (Spalax leucodon)
    PREGOVORI:
    tudi slepa kura zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello

    B) slépi (-a -o) m, f, n cieco (-a):
    pisava za slepe scrittura Braile
    dom za slepe casa per ciechi
    na slepo alla cieca
    iti na slepo andare alla cieca
    streljati na slepo sparare alla cieca, senza perdere la mira
    njegove oči so strmele v slepo guardava fissamente
    PREGOVORI:
    med slepimi je enooki kralj nel regno dei ciechi anche un guercio è re
  • slép ciego (tudi fig) ; (okno, vrata) falso, ciego, simulado ; (naboj) sin bala

    slep na eno oko tuerto
    popolnoma slep completamente ciego
    slep za barve (med) acromatóptico, daltoniano; (pokorščina) ciego, incondicional
    ponoči slep hemerálope
    slep alarm falsa alarma f
    slepo črevo (intestino m) ciego m
    slep od rojstva ciego de nacimiento
    slepi potnik (fig) polizón m
    slep polet (pristanek) vuelo m (aterrizaje m) ciego (ali sin visibilidad)
    slepa sreča pura suerte f
    slepe miši (igra) gallina f ciega
    slepo steklo vidrio m opaco
    slepa ulica callejón m sin salida (tudi fig)
    slepo zaljubljen ciego de amor
    na slepo srečo al azar, a la ventura, a vuelco de dado, a la buena de Dios, a lo que salga, fam al (buen) tuntún
    slepo leteti volar a ciegas (ali sin visibilidad)
    postati slep cegar, perder la vista, quedar ciego
    slepo streljati tirar sin bala, tirar sin ver el blanco
    slepo tipkati escribir sin mirar el teclado, escribir al tacto
  • slepi tir moški spol železnica das Sackgleis, totes Gleis (tudi figurativno)
  • slépo prislov

    na slépo blindly, at random
    slépo vdan devoted (to), wedded (to)
    na slépo kupljen (»maček v žaklju«) sight unseen
    na slépo streljati to fire at random, (tudi figurativno) to have a shot in the dark
    na slépo srečo at random, at (ali by) haphazard
  • slepot|a [ô] ženski spol (-e …) die Blindheit (tudi medicina)
    barvna slepota Farbenblindheit, Rotgrünblindheit, Farbenfehlsichtigkeit
    nočna slepota medicina die Hühnerblindheit, Nachtblindheit
    snežna slepota Schneeblindheit
    figurativno (zaslepljenost) die Verblendung, die Blindheit (für)
    figurativno duševna slepota Seelenblindheit
    slepota za vrednote Wertblindheit
    ki ima kurjo slepoto nachtblind
    ki ima snežno slepoto schneeblind
  • slovenist samostalnik
    (strokovnjak) ▸ szlovenista
    Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, je osrednje srečanje slovenistov (kot tudi slavistov) z vsega sveta. ▸ A szlovén nyelv, irodalom és kultúra nyári egyeteme a világ minden tájáról érkező szlovenisták (és szlavisták) fő szakmai találkozója.
    Na Filozofski fakulteti vsako leto zaključi študij ogromno slovenistk in slovenistov. ▸ A Bölcsészettudományi Karon minden évben rengeteg szlovenista fejezi be egyetemi tanulmányait.
    Povezane iztočnice: diplomirani slovenist
  • smér dirección f ; sentido m ; (kurs) rumbo m , derrota f ; fig (tendenca) tendencia f , orientación f ; (v umetnosti) escuela f

    v smeri proti en dirección hacia
    iz smeri od procedente de
    s smerjo k, v con dirección a
    v vse smeri en todas las direcciones
    v obratni smeri en sentido inverso
    v premi ravni smeri en línea derecha, (naravnost) todo derecho
    sprememba smeri cambio m de dirección
    vlak iz smeri (od), v smeri v tren m procedente de..., con destino a...
    smer pohoda (poleta, vetra) dirección de marcha (de vuelo, del viento)
    določiti smer ladje arrumbar
    iti v smeri k tomar la dirección de
    iti v drugo smer tomar otra dirección, tomar otro rumbo (tudi fig)
    izgubiti pravo smer desorientarse
    spremeniti smer cambiar de dirección
  • smétana cream; (na kuhanem mleku) clotted cream

    kisla smétana sour cream
    jajčna smétana custard
    tolčena, stepéna smétana whipped cream
    posnemalnik smétane creamer, cream-separator
    posneti smétano to take off the cream (by skimming), to cream (tudi figurativno)
    on vedno posname smétano (figurativno) he always takes the cream
    delati smétano, dodati smétano to cream
    stepati smétano to whip the cream
  • smodnik moški spol (-a …) das Schießpulver, das Pulver (črni Schwarzpulver, lovski Jagdpulver)
    sod smodnika das [Pulverfaß] Pulverfass (tudi figurativno)
    sledovi smodnika medicina, pravo die Schmauchspur
  • smrd|eti [é] (-im) zasmrdeti stinken (po nach) (tudi figurativno), riechen, schlecht/übel riechen, nicht gut riechen; figurativno komu: (jemanden) anekeln
    smrdeti do nebes zum Himmel stinken
    smrdeti kot kuga wie die Pest stinken
    biti len, da kar smrdi stinken vor Faulheit
    nekaj smrdi hier stinkt (etwas) (tudi figurativno)
    figurativno zavohati, da nekaj smrdi Lunte riechen
  • smŕt muerte f ; jur fallecimiento m ; defunción f

    do smrti hasta la muerte
    v primeru smrti en caso de muerte
    oznanilo o smrti anuncio m de defunción
    na smrt bolan enfermo de muerte
    na smrt žalosten muy afligido, fig con el corazón roto
    nenadna (navidezna, junaška, zaradi izkrvavitve, prezgodnja, naravna, nasilna) muerte repentina (aparente, heroica, por hemorragia, prematura, natural, violenta ali a mano airada)
    slutnja bližnje, skorajšnje smrti presentimiento m de la muerte próxima
    malo pred svojo smrtjo poco antes de morir
    po smrti objavljen póstumo
    boj za življenje ali smrt lucha f a muerte
    za življenje ali smrt a vida o muerte
    prinašajoč smrt mortal, fatal, mortífero, deletéreo
    dan (obletnica) smrti día m (aniversario m) de la muerte
    boriti se s smrtjo agonizar, estar en la agonía
    do smrti goniti (divjad) perseguir a muerte, acosar (tudi fig)
    tu gre za življenje ali smrt va en ello la vida
    iti v smrt ir a la muerte
    do smrti mučiti atormentar hasta la muerte
    nihati, viseti med življenjem in smrtjo estar (ali hallarse) entre la vida y la muerte
    najti smrt hallar la muerte; perecer
    na smrt obsoditi condenar (ali sentenciar) a muerte
    rešiti koga smrti salvar la vida a alg
    umreti naravne smrti morir de muerte natural
    umreti nasilne smrti morir de muerte violenta, morir a mano airada
    do smrti se zgarati matarse a trabajar
    pogumno zreti smrti v oči afrontar serenamente la muerte
    proti smrti ni leka contra la muerte no hay cosa fuerte
  • smrtna obsodba ženski spol pravo das Todesurteil (tudi figurativno)
  • snežén snow(-); snowy

    snežni človek (jéti) abominable snowman
    snežni čevlji snowshoes pl
    snežna kepa snowball
    snežén kosmič snowflake
    snežne krplje snowshoes pl
    snežni metež blizzard, snowstorm
    snežna odeja sheet of snow, snow cover
    snežna (temna) očala snow goggles pl
    snežni plaz snowslip, snowslide, (močen) avalanche
    snežne padavine snowfall
    snežna ploha flurry of snow
    snežno polje, poljana snowfield
    snežni plug snowplough (ZDA snowplow) (tudi šport)
    snežna slepota snow blindness
    snežne razmere snow conditions pl
    poročilo o snežnih razmerah snow report
    snežni mož snowman
    snežna streha (na železniški progi) snowshed
    snežno vreme snowy weather
    snežni vihar snowstorm, blizzard
    snežna veriga snowchain, skid chain
    snežni zamet snowbank, snowdrift
  • sočasnost [ò] ženski spol (-i …) die Gleichzeitigkeit (tudi lingvistika)
  • sodíti (-im) imperf.

    1. giudicare, processare:
    soditi po zakonu, pravično giudicare secondo la legge, secondo giustizia
    soditi komu, koga processare qcn.
    soditi zborno giudicare collegialmente
    množica je sama sodila morilcu la folla linciò l'assassino

    2. šport. arbitrare, dirigere in qualità di arbitro, esser arbitro:
    soditi nogometno tekmo dirigere una partita di calcio

    3. giudicare, valutare:
    čas edino pravično sodi il tempo giudica equanime
    soditi človeka po videzu giudicare uno dalle apparenze

    4. ritenere, dedurre:
    arheologi sodijo, da je najdba stara dva tisoč let gli archeologi ritengono che il reperto risalga a duemila anni fa

    5. rientrare, dover stare; stare bene; appartenere; esser di competenza:
    v opremo alpinista sodi tudi cepin fra gli attrezzi dell'alpinista rientra anche la piccozza
    živila sodijo v shrambo i viveri vanno messi nella dispensa
    ta človek ne sodi v našo družbo costui non sta bene nella nostra compagnia
    mož sodi v starejšo generacijo costui appartiene alla generazione anziana
    to ne sodi v mojo pristojnost ciò non è di mia competenza
    povedati komu, kar mu sodi dire a uno ciò che si merita
  • sodobni flamenko stalna zveza
    1. ples (ples) ▸ modern flamenco
    Velja za eno najboljših plesalk sodobnega flamenka doma in po svetu. ▸ A modern flamenco egyik legjobb táncosa hazájában és a világon is.
    V sodobnem flamenku so dovoljena tudi oprijeta krila z volančki ali brez, s pikami ali brez, ali pa kar hlače. ▸ A modern flamencóban megengedett a testhezálló szoknya, fodrokkal vagy anélkül, pettyesen vagy simán, de akár a nadrágviselet is.

    2. (glasba) ▸ kortárs flamenco
    Utemeljitelj sodobnega flamenka je to glasbeno zvrst obogatil z novimi ritmi in tehnikami. ▸ A kortárs flamenco alapítója új ritmusokkal és technikákkal gazdagította ezt a zenei műfajt.
    Omeniti velja tudi nastop izjemne Ane Morales, ki meša elektronsko glasbo s sodobnim flamenkom. ▸ Említést érdemel a nagyszerű Ana Morales fellépése is, aki az elektronikus zenét ötvözi a kortárs flamencóval.
  • soigral|ec [ò] moški spol (-ca …) der Mitspieler (tudi šport)
  • sok1 [ó] moški spol (-a, -a, -ovi) der Saft, sadni: Obstsaft, gosti sadni: Obstdicksaft; (bezgov Holundersaft, češnjev Kirschsaft, gosti Dicksaft, grozdni Traubensaft, jabolčni Apfelsaft, korenjev Möhrensaft, kumarični Gurkensaft, limonov Zitronensaft, malinov Himbeersaft, paradižnikov Tomatensaft, pomarančev Orangensaft, redkvin Rettichsaft, ribezov Johannisbeersaft, zelenjavni Gemüsesaft)
    centrifuga za sok der Entsafter
    delati/iztiskati sok saften, (Obst, Gemüse) entsaften
    brez soka saftlos (tudi figurativno), samo figurativno marklos
    dieta s sokovi die Saftkur
    dietni dan s sokovi der Safttag
  • sonc|e [ó] srednji spol (-a …) die Sonne (tudi astronomija) (jesensko Herbstsonne, jutranje Morgensonne, polnočno Mitternachtssonne, zimsko Wintersonne, zahajajoče Abendsonne)
    tehnika umetno sonce künstliche Sonne
    tehnika višinsko sonce Höhensonne
    morsko sonc živalstvo, zoologija der Sonnenstern (bodičasto Stachelsonnenstern)
    … sonca Sonnen-
    (položaj der Sonnenstand, boginja die Sonnengöttin, bog der Sonnengott, častilec der Sonnenanbeter, čaščenje/kult die Sonnenanbetung, der Sonnenkult)
    ki ljubi sonce rastlinstvo, botanika sonneliebend
    jasen kot sonce sonnenklar
    najbližji soncu ( der ) sonnennächste
    sonce je visoko/nizko die Sonne steht hoch/niederig
    sonce žari die Sonne lacht
    za dežjem pride sonce auf Regen folgt Sonnenschein
    brez sonca sonnenlos
    na soncu astronomija auf der Sonne, ležati ipd.: in der Sonne
    greti se na soncu sich in der Sonne aalen
    na soncu dozorel sonnengereift
    pražiti se na soncu sich in der Sonne rösten
    od sonca von der Sonne
    od sonca osvetljena stran die Tagseite
    obsijan od sonca besonnt
    ogorel od sonca sonnengebräunt
    ožig od sonca der Sonnenbrand
    pod soncem unter der Sonne
    prostor pod soncem der Platz an der Sonne
    proti soncu gegen die Sonne
    ki se koplje v soncu durchsonnt
    z malo sonca sonnenarm
    kjer sonce gotovo sije sonnensicher
  • sónce (-a) n

    1. astr. ekst. (nebesno telo, svetloba, toplota, središče zvezdnih sistemov) sole:
    Sonce in Luna il Sole e la Luna
    Zemlja kroži okrog Sonca la terra gira attorno al sole
    sonce je visoko na nebu il sole è alto nel cielo
    lepa kot sonce bella come il sole
    jasno kot sonce chiaro, lampante come il sole
    sonce vzhaja, zahaja il sole sorge, tramonta
    vstajati pred soncem alzarsi avanti l'alba
    pren. dežela vzhajajočega sonca il Paese del sol levante
    kam greš v tem soncu? dove vai con questo caldo?
    biti zagorel od sonca essere abbronzato dal sole
    majsko, jesensko, zimsko sonce il sole di maggio, autunnale, invernale

    2. pren. (sreča, veselje) felicità, gioia:
    to so otroci sonca sono figli del sole, sono gente felice

    3. pren.
    sonce svobode il sole della libertà
    sonce sreče il sole della felicità
    sonce upanja il sole della speranza

    4. pod soncem (v adv. rabi za poudarjanje trditve) sotto il sole:
    ni mu enakega pod soncem non ha uguali sotto il sole

    5. pog.
    višinsko sonce (kremenova svetilka) lampada di quarzo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. on je sonce, okoli katerega se vse vrti lui è un uomo influente, un pezzo da novanta
    ni vreden, da ga sonce obseva è un perfido, un poco di buono
    v njegovo sobo nikoli ne posije sonce la sua è una stanza buia, dove non arriva mai il sole
    pog. sonce se jih je hitro prijelo si sono abbronzati presto
    zmeraj ti ne bo sijalo sonce non avrai sempre fortuna
    končno je vstalo sonce tudi za nas finalmente il sole brilla anche per noi, la fortuna arride anche a noi
    ne bo več gledal sonca morrà
    tri leta ni videl sonca è stato tre anni in galera, per tre anni ha guardato il sole a scacchi
    rad bi še gledal sonce vorrei vivere ancora
    pojdi mi s sonca togliti dal sole
    sonce rimske države je takrat že zahajalo l'impero romano stava ormai declinando
    pridobiti svoj prostor na soncu conquistarsi un posto al sole
    nič lažjega pod soncem niente di più facile
    nič novega pod soncem niente di nuovo sotto il sole, nihil novi sub sole
    astr. Sonce je v Strelcu, stopi v znamenje Strelca il Sole è nel regno del Sagittario
    geogr. polnočno sonce il sole di mezzanotte
    PREGOVORI:
    za dežjem sonce sije dopo la pioggia torna a risplendere il sole