Franja

figov pridevnik
1. (v kulinariki) ▸ füge, fügés
2. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ fügeOmenjajo tudi, da so se pojavile kobilice, ki so pojedle vse, kar ni uničila suša, celo figove liste. ▸ Emlegették azt is, hogy amit nem tett tönkre az aszály, azt a sáskák zabálták fel, még a fügefaleveleket is.

figov list stalna zveza
(za zakrivanje osramja) ▸ fügefalevél
In, da, to je bil še en papež, ki je na nespodobne dele klasičnih kiparskih del natikal pločevinaste figove liste. ▸ Azok közé a pápák közé tartozott ő is, akik a klasszikus szobrászművek illetlen részeire bádog fügefaleveleket akasztatott.
Figov list zakriva gole dele telesa tudi na več umetniških delih. ▸ Fügefalevél takarja a csupasz testrészeket több művészi alkotáson is.
Legel je na posteljo in iz rjuhe naredil figov list. ▸ Lefeküdt az ágyra, és a lepedőből fügefalevelet csinált.
Z eno dlanjo se milijo po laseh in telesu, druga pa jim služi za figov list. ▸ Egyik tenyerükkel a hajukat és a testüket samponozzák, a másikat fügefalevélként tartják maguk előtt.

fīlia -ae, f (fīlius) hči: Cluentius reliquit grandem et nubilem filiam Ci., o matre pulcra filia pulcrior H. fratris f. L. nečakinja, stričnica, f. familiās Sen. ph., Icti., (gl. familia); pri pesnikih v opis lastnih imen: Cereris f. (= Proserpina) O., Caei f. (= Latona) O., Solis f. (= Pasiphaë, Circe) O.; metaf.: pinus silvae f. nobilis H., fit equo sua filia coniux O., memoriae filia Afr. ap. Gell.

Opomba: V dat. in abl. pl. fīliābus (z ozirom na filius, da se prepreči dvoumje); skoraj samo v zvezi: filiis et filiabus; toda tudi: cum duabus filiabus virginibus L.

fīlius -iī, voc. fīlī m (fēlāre sesati; prim. stlat. feilius, umbr. fēliuf, fīliu = lactantes, umbr. ous fēlius odojek) sin: patremne adpellem an filium? Ci., materculae suae festivus filius Ci., f. infans, parvus, parvulus, adultus, praetextatus Ci., f. sororis Ter., Ci., N., Q., Iust. stričnik, nečak, f. regis Ci. kraljevič, principis T. kraljevič, princ, f. familias (gl. familia), f. terrae Ci. človek neznanega rodu, f. fortunae H. = srečnik; v pl. tudi = otroci: Q., Gell., prohibentur parentes adire ad filios Ci., Antiochi regis filii pueri Ci. otroci princi; v opisu lastnega imena: Veneris filius (= Amor) O.; o živalih = mladič: Col., Iuv., P. Veg.

filmsko platno frazem
(o filmski produkciji) ▸ filmvászon
Film je v začetku februarja le prišel na ameriška filmska platna. ▸ A film február elején került az amerikai filmvásznakra.
Igralka zavidljivih uspehov ne dosega le na filmskih platnih, ampak tudi na športnem področju. ▸ A színésznő nemcsak a filmvásznon ér el irigylésre méltó sikereket, hanem a sportban is.

filozofinja samostalnik
1. (strokovnjakinja) ▸ filozófusHarriet Taylor Mill je bila britanska filozofinja in zagovornica ženskih pravic. ▸ Harriet Taylor Mill brit filozófus és nőjogi aktivista volt.

2. (o pronicljivem razmišljanju) ▸ filozófus
Po mojem mnenju je prava ženska izrazito vsestransko bitje: je mati, zapeljivka in tudi filozofinja. ▸ Véleményem szerint az igazi nő egy szerteágazó lény: anya, csábító és filozófus is egyben.

fimbria -ae, f, nav. pl. fimbriae -ārum, f (najbrž iz *find-sria: findere) ob tkanini puščene niti osnutka = závrniki, niti, resice, franže: Varr., Petr., Ap., Vulg. cura fimbriarum Plin. puljenje niti (bolnih za vročico), si manibus quis … fimbrias diducit Cels., fimbriae vestimentorum P. F.; sg. kolekt. fimbria vestimenti Vulg. iz resic napravljen rob (obšiv) obleke; pren.: fimbriae cincinnorum Ci. konci kodrov. — Kot rim. priimek Fimbria -ae, m Fímbrija:

1. C. Flavius F. Gaj Flavij F., „homo novus“, ki se je l. 101 dokopal do konzulske časti, čislan kot sodnik in govornik: Ci.

2. C. Flavius F., marijevec in Cinov tovariš; v vojni z Mitridatom se je kot legat sprl s poveljnikom Valerijem Flakom in ga tudi l. 86 umoril, a ga je Sula premagal; nato je F. v Pergamu l. 84 naredil samomor.: Ci., L.

final|en (-na, -no) final (tudi filozofija); ➞ → finalni

fingō -ere, fīnxī, fictum (finctum Ter.) (indoev. kor. dheig'h- gnesti glino ali ilovico in z njo zidati; prim. stind. déhmi zamažem, zakitam, gr. τεῖχος in τοῖχος (nam. ϑεῖχος, ϑοῖχος) zid, stena, got. daigs testo, strvnem. teig = nem. Teig, lit. díežti, dýžti mučiti, bičati, sl. zid, zidati, zidava, … , lat. figūra, figulus, fīlum [podoba], effigiēs, fictekis, osk. feíhúss = lat. muros)

1. dotakniti se, (po)božati, (po)gladiti: manūs aegrās manibus amicis f. O.

2. occ.
a) oblikovati, upodabljati, tvoriti, izdelovati, narejati, obrazovati (iz gline, voska in drugih mehkih snovi); ceram formare et fingere Ci., e cera fingere Ci. delati voščene podobe (sohe, kipce); terram in effigiem deorum f. O.; s prolept. obj.: ex argilla et luto fictus Epicurus Ci., f. pocula de humo O., effigiem, simulacra O., corpora fingendo efficere Q. nec pingere quisquam aut fingere coepit a pedibus Q.
b) upodobiti iz brona ali kamna, (iz)klesati, uliti: Alexander a Lysippo fingi volebat Ci., ars fingendi Ci. plastika = kipotvorstvo, kiparstvo, Afros Lelegas f. V., studium pingendi fingendique Suet.
c) (lase) urediti, (po)česati, v lepo obliko spraviti: fronde premit crinem fingens V., f. comas O.; od tod o osebi: fingi curā mulierum Ph. dati si lase urediti, se fingere O. lišpati se; pesn. metaf. (o listju dreves): vitem fingit putando V. lepo striže (obrezuje).
č) pren. (z)graditi, napraviti, narediti, delati, tvoriti, ustvariti, izdel(ov)ati: nidos, favos Ci., mella tenacia V. daedala tecta V. graditi umetelno satovje, ceras Col., tela Iovis Val. Fl., farinam Suet., (ursum) lambendo mater in artus fingit O., corpora fingere linguā V. oblizovati = dati pravo podobo z lizanjem, in corpore fingendo N., natura fingit hominem Ci., sui cuíque mores fíngunt fortunam hóminibus Poeta ap. N., vita subito fingi (pretvoriti se, preobraziti se) non potest Ci., f. versūs H. ali poëmata Suet. kovati, meo nomen de nomine fingo V., ne vana putes haec fingere somnum V.; s predik. acc. finxit te natura ad omnīs virtutes magnum hominem Ci., miserum fortuna Sinonem finxit V. je naredila Sinona bednega, te quoque dignum finge deo V., se pavidum fingit V. boječega se dela …
d) (s poukom, z učenjem) izobraziti, (na)učiti: filium Ter., ingenium Ci., se fingere ad aliquid Ci. ravnati se po čem, os rabidum fingit premendo V., fingit equum docilem magister ire viam H. ga uči hoditi, ga uri, vadi, voce paternā ad rectum fingi H., f. pectora fera dictis blandis Val. Fl., rhetora se fingere Mart.

2. metaf.: predstaviti si, predočiti si, misliti si kaj: fingere sibi aliquid cogitatione (animo) Ci., quid mali aut sceleris fingi potest, quod ille non conceperit? Ci., ex sua natura ceteros fingunt Ci., qualia vult, fingit O., fingere sibi principem Plin. iun.; s predik. acc.: in visum quem tu tibi fingis V. ki ga imaš za svojega sovražnika; z ACI: talia fingebam mihi fata parari O.; pogosto v imp.: fingite vobis aliquem, qui … Ci., fingite animis imaginem condicionis meae Ci., finge manere O., placere mihi O. misli si, da bi bilo meni všeč, finge eum fieri sapientem Ci., finge nos remittere … Q.; z NCI: qui naufragus fingitur se suspendisse.

3. occ.
a) izmisliti si, zlagáti se: fugam f. Pl. (po)misliti na beg, fallacias Ter. izumiti, fingunt responsa Antonii Ci., ut verba etiam fingas Ci., Charybdim fingendo exprimere Ci., fingendorum senatūs consultorum potestas Ci., fingo somnia mihi V., f. verba f. S., causas, crimina O., testamenta Q.; z ACI: quem prodere rem finxit O.
b) izmisliti (izmišljati) si, lagati, po krivem trditi: nihil fingam, nihil dissimulem Ci. cuius negotii publici curatio fingi potuit? Ci., ficta audacia Ci., ficto afficio coniunctus Ci., fictis religionibus eum impediverunt Ci., fictus languor, gemitus, furor O., fingere gaudia Val. Fl., gratiam in odio Iust.; poseb. pogosto vultum fingere hliniti (potajiti, jaliti) obraz, skrivati pravi obraz: finxit vultum O., recordamini illos fictos vultus Ci., hinavskih, ficto non modo sermone, sed etiam vultu Ci. fingere vultus blandos Val. Fl. hliniti; enako tudi: ficto pectore V. s hinavskim srcem. — Od tod prav pogosto adj. pt. pf. fictus 3, adv. -ē

1. izdelan, narejen, oblikovan, upodobljen: ex argilla et luto fictus Ci., fictus in pecus voltus H.; metaf.: nuper ficta verba H. skovane.

2. pretvorjen, hlinjen, zlagan, lažniv, izmišljen, neresničen, nepravi: commenticii et ficti dii Ci., maiores nostri non ficta (na videz) populares fuerunt Ci., ficta fabula Ci., Ph. izmišljena, ficta narratio Q., ficta dicta Val. Fl., fictum crimen Ci., Amm., ficti testes in eum dantur Ci. ficta proxima veris H., non modo in gestis rebus, sed etiam in fictis (o pravljicah) Ci., ficta vox Ci., O., Amm. laž, ficti gemitus O., ficta cunctatio T.
c) enalaga: (o osebah) hinavski, licemerski, neodkritosrčen: Plin. iun., pro bene sano … fictum … vocamus H. ga zmerjamo s hinavcem. Subst. fictum -ī, n laž, izmišljotina: neque erat ficti nisi conscia nutrix O., consumpserat omnem materiam ficti O., ficti pravique tenax V. laži in prevare, ficta rerum H. zlagáne reči.

fire¹ [fáiə] samostalnik
ogenj, plamen, požar; streljanje
figurativno gorečnost, navdušenje, vnema, razburjenje; vročica; pekel; smrt na grmadi

to add fuel to the fire prilivati olje v ogenj; poslabšati; razpihovati strasti
medicina St. Anthony's fire šen
between two fires med dvema ognjema
a burnt child dreads the fire kdor se opeče, je drugič previden
to catch (ali take) fire vneti se
fire control stolp, s katerega vodijo streljanje; boj proti gozdnim požarom
fire department požarni oddelek
to go through fire and water mnogo pretrpeti
to lay a fire pripraviti za zakurjenje
to open fire začeti obstreljevati
out of the frying-pan into the fire z dežja pod kap
to pour oil on fire prilivati olje na ogenj, razdražiti, podpihovati
to set on fire, to set fire to zažgati, prižgati
vojska blind fire streljanje brez cilja, na slepo
to keep up a fire vzdrževati ogenj; nenehno obstreljevati
to be on fire goreti
there's no smoke without fire kjer je dim, je tudi ogenj; iz nič ni nič
to set the Thames on fire narediti nekaj izrednega, iznajti smodnik
to strike fire izkresati ogenj
withering fire uničevalen ogenj
running fire salva strelov; zapovrstni napadi kritike

firmo -āre -āvī -ātum (firmus)

I. utrditi, (o)krepiti, pritrditi, učvrstiti: domum praesidiis Ci., locum munitionibus ali muro Amm., aditūs urbis V., turres S., urbem, aciem subsidiis, milite cornua, castra munimentis L. ali samo castra Sil., praesidium L. povečati, moenia Tib., cornua subsidiis Cu., saepibus fossas Plin., aestuaria aggeribus et pontibus T. alvum solutam Cels. zopet strditi. —

II. metaf.

1. utrditi, zavarovati: vestigia pinu V. stopinje utrjevati s … = stopati opiraje se na … , gradum Cu. ali gressūs Amm. trdno stopati, corpus adversum venena multis medicaminibus f. utrditi, zavarovati, Aur.; pren. utrditi, trdno ustanoviti, zagotoviti: f. in ceteros imperium Ci., eorum commoda oratione firmavi Ci., quae sunt in imperio, ab eis firmari putantur Ci., f. rem publ. Ci., novam civitatem ali urbem Ci., Vell., indicia populi, pecuniā belli principia Ci., concordiam et pacem Cu., firmata pax C. f. civitates obsidibus Hirt. zagotoviti si zvestobo držav s talci, plebem tribunicio auxilio L., Aegypti opes T., regalibus nuptiis regnum Iust.

2. (o)krepiti, (o)krepčati, pokrepčati, (o)jačiti:
a) telesno: corpora iuvenum labore Ci., vocem Ci., vires V., corpus cibo L., milites cibo (quiete) firmati Cu., f. equas pascuo Col. valetudinem T.; od tod: firmata aetas Ci., V. dozorelost, in (pren.) firmatā iam stirpe virtutis Ci.
b) nravno: quin animum firmas O., animum adulescentis nondum consilio et ratione firmatum pellexit Ci.

3. (o)hrabriti, (o)bodriti, osrčiti, ojunačiti: eius adventus nostros firmavit C., f. animum praesenti pignore V. ali constantibus exemplis T., labantes consilio (v svojem sklepu) patres H., firmatus animi (loc.) S. fr. ali animo T. trdno odločen v srcu, pavidum firmat dens „excute“ dicens „corde metum“ O., mutua adhortatione firmati Cu., animos firmate Val. Fl., ex terrore firmatis animis Auct. b. Afr., firmato vultu T. z umirjenim obrazom.

4. potrditi, podkrepiti, zagotoviti, izpričati, (za)trditi, dokazati, uveriti: fidem Ter., Pr., fidem suam apud aliquem Ter., regis fidem L., fidem invicem Cu. drug drugemu zvestobo obljubiti, fabulis fidem Suet., fides antiquitatis religione firmatur T., ubi id crimen argumento et oratione firmavero Ci., hoc memoriā multorum firmabo Ci., f. aliquid iureiurando ali rationibus Ci., pacem foedere, foedera (dictis), omina V., dicta Iovis, promissa numine, minas re O., numine firmo Val. Fl., aliquid argumentatione f. Q., firmabis nostro dicta Sibyllae sanguine Sil., vix quidquam firmare ausim de … T.; včasih z ACI: Lucr., Pall., Amm., seque … ea facturum, quae imperarit, obsidibus firmat Hirt., adloquendos sibi milites … firmaverunt T., Charicles … labi spiritum … Macroni firmavit T., firmare solitus est … posse aspici laniatūs et ictūs T.; tudi z NCI: firmantur sata provenire Pall.

fiscus -ī, m (iz *bhid-seos, morda sor. s fidēlia)

I. košara, jerbas: Col. —

II. occ.

1. košara za denar, blagajna: Val. Max., Sen. ph., T., reperiebam fiscos complurīs cum pecunia ad eum esse translatos Ci., mulus ferebat fiscos cum pecunia Ph.; meton. = denar: fiscus in arca Iuv.

2. v demokratski ureditvi = aerarium, državna blagajna, drž. denar(ji): Eutr., quaternos HS, quos mihi senatus … ex aerario dedit, … in cistam transferam de fisco Ci.

3. za časa cesarjev (naspr. drž. blagajni) cesarska zasebna blagajna, cesarski zaklad, cesarski dohodki, fisk(us): Sen. ph., Suet., Isid., qui maris Rubri vectigalia a fisco redemerat Plin., redigeretur praeda in fiscum T., bona petita in fiscum T. ki naj bi se zaplenila fisku v prid, Otho … fiscum suum vacationes annuas exsoluturum promisit T., locupletabant et fiscum et aerarium Plin. iun.; tudi = davek, ki je šel v fisk: Iudaicus f. Suet.

fistula -ae, f

I. cev., tul, poseb. vodna cev (nav. svinčena): Q., Plin. iun., Iust., Front., P. Veg., Pall., in hoc tectum aquam venire oportet per fistulam Varr. Marius fistulas, quibus aqua suppeditabatur Iovis templo, praecidi imperarat Ci., f. ferrea L., vitiato fistula plumbo scinditur O.; occ. požiralnik: Plin.; cevka v želu čebel, muh: Plin.; cevkasta žila v pljučih, ušesih, zobeh: Plin.; luknjica v gobi: Plin.; f. urinae Cels. ali f. urinalis scalnik = kateter; minuitae corporum fistulae Iulianus ap. Aug. znojnice; tudi odprtina, skozi katero kit brizga vodo: Plin. —

II. metaf.

1. votlo trstno steblo: Plin.; meton. iz njega narejene reči, in to:
a) pastirska piščal(ka), trstenica (gr. σύριγξ), narejena iz več trstnih stebel neenake dolžine: Lucr., H., Mart. idr. aut umquam tibi fistula cerā iuncta fuit? V., dispar septenis fistula cannis O., rustica … fistula disparibus paulatim surgit avenis O.
b) pero za pisanje: Pers.

2. bot. trstika, poseb. cevkasta kasija: Vulg.

3. cevkast tvor, pijavka: Ca., Cels., P. Veg., ut … per lumbos fistulae puris erumperint N. gnojne pijavke.

4. čevljarski krivec: sutoriae similis fistula Plin.

5. kot ranocelniško orodje cevka: f. fictilis Cels.; poseb. sečevod: fistulam demittere in iter urinae Cels.

6. f. ferraria Ca. ali f. serrata Plin. nekakšne žrmlje.

flāgitō -āre -āvī -ātum

1. strastno terjati, silno zahtevati, nujno (živo) opominjati: me in vestram contionem vobis flagitantibus evocaverunt Ci. na vašo nujno zahtevo, hoc, quia causa postulat, non flagitat, praeteribo Ci., temporibus rei publicae flagitantibus Ci. ker so razmere nujno zahtevale. Z obj.: id, quod populus iam diu flagitat Ci., tabulas tuas flagitat Ci., arma, saga, bellum flagitaverunt Ci., quae flagitat usus Lucr., telum N., pugnam L., iras in populos Val. Fl.; pren.: severitatem res ipsa flagitat Ci. nujno zahteva, ea, quae tempus et necessitas flagitat Ci. Na vprašanje: od koga? z ab: hic abs te filium flagitat Ci., ipsa causa a me hanc orationem flagitat Ci., id ab eo flagitabatur ex omnibus partibus C.; tudi pri log. subj. stoji ab: stipendium ab legionibus flagitatur C. legije zahtevajo plačilo (mezdo). Z acc. rei in personae: dicendum est id, quod ille me flagitat Ci. za kar me oni terja, me frumentum fl. Ci., amicum largiora fl. H., se portorium fl. Suet. s finalnim stavkom: Suet., flagitas me, ut eloquar Pl., flagitabatur ab eis senatus, ut meam causam susciperet Ci. Z ACI: Plin., Ap., delatores more maiorum puniendos flagitabat T. zahteval je, da se morajo kaznovati, fl. a delatoribus revocanda (esse) praemia Suet. Pesn. z inf.: perna flagitat refici H.

2. occ.
a) želeti (hoteti, skušati) izvedeti: nomen flagitatur Pl., crimen ab adversario flagitabo Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quae sunt ea numina divûm, flagitat V.
b) zahtevati, da se kaj pošlje: siser e Germania fl. Plin.
c) zahtevati izročitev koga, — da se kdo izroči: fl. filium ab aliquo, festes Ci., indignatione Gitona Petr., ministros in tormenta T.
č) pozvati pred sodišče, pozvati na sodbo, poklicati pred sodnika, koga tožiti: (Galba Caecinam) ut peculatorem flagitari iussit T.
d) vabiti koga k nečistovanju, lotiti se njegove sramežljivosti, napasti jo: iuvenem Ap., ancillam alienam Dig., pudicitiam Lact. (?).

flāmen² -inis, m (morda iz *flād(s)men, sor. z got. blōtan častiti) posebni svečenik, tj. svečenik posameznega božanstva. Te svečenike je baje uvedel Numa; bilo jih je 15; 3 maiores (patriciji): fl. Diālis Ci., L., O., Suet. za Jupitra, Quirīnālis Ci., L. za Romula, Mārtiālis Val. Max. ali Mārtis L. za Marsa, in 12 minores (plebejci) za nižja božanstva, npr. fl. Carmentae, Flōrae, Pomōnae, Vulcāni idr. Za časa cesarjev so bili tudi flamines za bogove proglašenih cesarjev, npr. fl. Augusti T. fl. Tiberii Suet. Najimenitnejši je bil fl. Dialis, ki je imel več prednosti (liktorja, kurulski stol, s škrlatnim trakom obrobljeno togo (toga praetexta)), a je bil tudi v marsičem vezan. Tako ni smel čez noč ostati izven mesta, ne zajahati konja ne videti oborožene vojske ne človeka pri delu na praznik, tudi ni smel prisegati, ne nositi prstana z vloženimi dragulji. Njegov zakon je moral biti sklenjen po tako zvani konfareaciji (confarreatio) in je bil nerazdružljiv; ob smrti svoje žene se je moral svoji službi odpovedati: Varr., O., Gell. idr. flaminem prodere Ci., capere, inaugurare L., colere Plin. iun. — Flāmen -inis, m Flámen kot priimek Klavdijevega plemena: L.

flāminius 3 (flāmen 2) posebnega (zlasti Jupitrovega) svečenika, flamenov, flamenski: aedes, lictor P. F. Subst.

1. flāminia -ae, f
a) (sc. domus) dom (hiša) Jupitrovega svečenika: Fabius Pictor ap. Gell.
b) (sc. uxor) žena Jupitrovega svečenika: Hier. (z obl. flaminea).
c) (sc. camilla) pomočnica žene Jupitrovega svečenika: P. F.

2. flāminium ali pravilneje flāmōnium -iī, n (sc. sacerdotium) služba -, dostojanstvo posebnega svečenika, flamenstvo: L., Val. Max., Gell., cuius (Caesaris) … flaminium cur reliquisti? Ci., flamonium Claudiale T., Diale flaminium Suet. — Od tod Flāminius 3 Flamínij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. C. Flāminius Gaj Flaminij; ko je bil l. 232 tr. pl., je bil na njegovo pobudo sprejet predlog zemljiškega zakona, l. 227 je upravljal preturo na Siciliji, l. 223 kot konzul potolkel Insubre ob Adi ter kot cenzor l. 220 zgradil na Marsovem polju Flaminijev cirkus in Flaminijevo cesto iz Rima preko Narnije in Spolecija v Fanum (Fanum). Padel je l. 217 v bitki s Hanibalom ob Trazimenskem jezeru: Ci., N., L., L. epit.

2. njegov istoimeni sin; kot konzul se je l. 187 uspešno bojeval okrog Genove ter l. 181 ustanovil naselbino Akvilejo: L.

3. C. Flam., l. 66 pretor skupaj s Ciceronom: Ci.

4. C. Flam., Katilinov privrženec: S. — Kot adj. Flāminius 3 Flaminijev, flaminijski: circus Flam., ob katerem je bilo tržišče za steklenino, N. ap. Prisc., L., L. epit., Mart., prata Flam. L., via Flam. Ci., L. ali Flam. via O., T., Suet. tudi samo Flaminia -ae, f (sc. via) Mart., Iuv., T. — Od tod zopet adj. Flāminiānus 3 flaminijski: ostenta Ci.

flegmatičen pridevnik
(ravnodušen) ▸ flegmatikus, flegmaPrepričana je tudi, da bi ji bilo lažje, če bi bila po naravi bolj flegmatična. ▸ Meggyőződésem, hogy könnyebb lenne neki, ha a természeténél fogva flegmatikusabb lenne.
Po moje vidijo, da sem jaz precej flegmatična in da se mi ne da ukvarjati s temi stvarmi. ▸ Szerintem látják rajtam, hogy elég flegma vagyok és nincs kedvem ilyesmikkel foglalkozni.

flētus² -us, m (flēre)

1. (jok)anje, vekanje, ihtenje, tarnanje, tudi ganjenost: Pac. fr., Ca. fr., prae fletu Ci. od solz, od ganjenosti, fl. maeroris Ci., multas lacrimas et fletum cum singultu videre potuistis Ci., in nostro omnium fletu nullam lacrimam aspexistis Milonis Ci., fletum populo movere Ci. narod do solz ganiti, ut urbe tota fletus gemitusque fieret Ci., eius viri mentio vocem meam debilitavit Ci. ob omembi onega moža mi je ganjenost zadušila glas, quis liberos adspicere potuit sine fletu? Ci., magno fletu auxilium petere coeperunt C., clamore et fletu omnia complentur C., cum fletu precibusque V., tacitus fl. L. tiho ihtenje, fletūs et lacrimas dare O. jokati in solziti se, fletūs ducere Pr. tožeč jok zagnati, infantium fl. Sen. ph., fletibus natos, laetitiā defunctos prosequuntur Q.

2. meton. solze, potok solzá: utinam omnibus abstergere fletum possemus Ci., fletum cruori miscuit O., fletūs fundere, fletibus ora rigare, fletu super ora refuso O., tepido manabant lumina fletu O. iz oči so kapale (so se ulivale) vroče solze.

flora samostalnik
1. (rastlinstvo) ▸ flóraV zgodnjem poletju nam pot popestri bujna flora, v jeseni pa obilica robid in šipka. ▸ Kora tavasszal a buja flóra, ősszel pedig rengeteg szeder és csipkebogyó teszi változatossá az utunkat.Ob otoku si je moč ogledati čarobno podmorje, izredno bogato s floro in favno. ▸ A sziget mellett megtekinthető a kivételesen gazdag flórával és faunával rendelkező varázslatos tengerfenék.
2. (skupek mikroorganizmov) ▸ flóraNa normalno floro v nožnici neugodno vpliva tudi pretirana intimna nega z agresivnimi mili in pršili. ▸ A normál hüvelyflórára károsan hatnak az agresszív szappanok és az intimspré túlzott használata.Povezane iztočnice: črevesna flora

Flōra -ae, f (flōs) Flóra, „Cvetana“, „Cvetka“, boginja cvetlic in cvetja: Varr., Ci., Lucr., O., Iuv., Lact.; njeno svetišče ob rim. velikem cirkusu: T. — Od tod adj.

1. Flōrius 3 Florin: de re Floria Gell. o Florinem prazniku (Katonov spis).

2. Flōrālis -e Florin: flamen Varr., sacrum O. Florina slavnost, ioci Sen. ph. ob Florini slavnosti; subst. Flōrālia -ium in -iōrum, n (sc. sacra) floralije, Florin praznik (v Rimu so ga obhajali dne 27. 4.): Varr., O., Pers., Plin., Lact., Macr., tudi Q. igre ob Florinem prazniku; isti praznik pri Masilcih: Iust.

3. (iz adj. Flōrālis).