Franja

memoria -ae, f (memor) spomin, in sicer

1. = zmožnost spominjanja, spominska sposobnost, spominjanje, pomnjenje: bona, melior Ci., acris Ci. (naspr. hebes), mala Petr., non tenax Aug., tenacissima Q., segnis ac lenta Sen. ph., memoriae artificium Corn. umetnost, kako uriti spomin, tehnika pomnjenja (zapomnitve), mnemo(teh)nika, memoriae studere, memoria minuitur Ci., memoriam perdere Ci. izgubiti, hoc est mihi in memoriā Ci., memoriā tantā fuit, ut … Ci. imel je tako dober spomin, memoriā vigere Ci., Amm. dober spomin imeti, memoriae aliquid mandare Ci. vtisniti si kaj v spomin, zapomniti (zapominjati) si kaj, memoriā aliquid tenēre Ci. ali complecti, comprehendere Ci. ali in memoriā habere aliquid Ter. ohraniti (ohranjati) kaj v spominu, zapomniti (zapominjati) si kaj, ex memoriā exponere alicui Ci. iz spomina, po spominu, iz glave, ex memoriā exponere aliquid Ci. izbiti si kaj iz glave, ex memoria aliquid deponere Ci. pozabiti (pozabljati) kaj, hoc fugit meam memoriam Ci. mi je ušlo iz spomina, mi je padlo iz glave, memoriā fugere L. ali memoriā cedere (z ACI) L. ali excedere memoriā L. ali excedere e memoriā (z odvisnim vprašalnim stavkom) L. ali memoriā exire (z ACI) L. ali excĭdere de memoriā L. iz spomina izginiti (izginjati), pozabiti (pozabljati) se, in memoriam alicuius redigere Ter., (z ACI) Ci. spomniti (spominjati) koga, memoria aliquem decipit Sen. rh.; v pl.: sunt igitur duae memoriae (dve vrsti spomina), una naturalis, altera artificiosa Corn., quos (sc. versus), quoniam memoriae mihi aderant (ker sem jih ravno še imel v spominu), ascripsi Gell.; meton. pl. memoriae = misli: et veniendo et praetereundo inserebant mihi species alias et alias memorias Aug.

2. spomin = spominjanje, pomnjenje: res multas memoriā dignas gessit N., memoriā digni viri Ci. znameniti možje, memoriae prodere C., Ci., N. ali tradere L. ali mandare L. (v nasprotju z memoriae mandare pod 1.) sporočiti (sporočati), memoriam apud posteritatem aliquā re adipisci T. postaviti (postavljati) se s čim pri potomstvu, dare aliquem in omnem memoriam Sen. ph. večnemu spominu izročiti (izročati), mane demum in memoriam regredior (z ACI) Pl. se mi vrača spomin, se spet spominjam, redite in memoriam (z odvisnim vprašalnim stavkom) Ci. prikličite si v spomin, spomnite se, solus omni memoriā (kolikor se ve) … ex Africa imperator fuit Eutr., memoria et recordatio ali recordatio et memoria Ci. živ spomin; s subjektnim gen.: post hominum memoriam Ci. odkar ljudje pomnijo, odkar svet pomni, od zdavnaj, od pamtiveka; z objektnim gen.: Cn. Pompei memoriam amisimus Ci., primam memoriam deponere alicuius C. pozabiti (naspr. memoriam alicuius (rei) retinere) C., Ci., delere memoriam dedecoris L., in memoriam redire mortuorum Ci. zopet se spomniti (spominjati) mrtvih, suarum se miseriarum in memoriam inducere Pl. (po)misliti na svoje pretekle težave, memoriam rerum Romanarum tenere Ci. poznati rimsko zgodovino, biti poznavalec rimske zgodovine, memoriā patris nobis infensus T. do nas sovražen, ker se je spominjal očeta, bonae societatis, sceleris memoria T. zavest, periculi L. ali belli inferendi L. misel na začenjanje vojne.

3. meton. čas, doba, obdobje (sedanjost in preteklost, predmet spomina): Vell., Suet., Amm., homo memoriae nostrae doctissimus Gell., multorum annorum Ci., philosophi huius memoriae Ci., in omni memoriā Ci., meā, nostrā memoriā Ci. v mojih (naših) časih, patrum (avorum L.) memoriā O. za časa (naših, njihovih itd.) očetov (dedov), usque ad nostram memoriam, paulo supra hanc memoriam C. malo pred našo dobo, pueritae memoriam repetere Ci., pueritiae memoriam ultimam recordari Ci., a summa memoriā Varr. od najstarejših časov; occ. dogodek, primer: repetenda est veteris cuiusdam memoriae non sane satis explicata recordatio Ci.

4. omemba, poročilo, (ustno ali pis(me)no) izročilo, tradicija, pripoved, zgodovina: Tert., ridiculum est de hominum memoriā tacere Ci. o ustnem poročilu, ustnem pričevanju, litterarum memoriam flagitare Ci. pis(me)ne dokaze, pis(me)na dokazila, prodere aliquid memoriā (v nasprotju z memoriae prodere pod 2.) C. ustno poročati, memoriā ac litteris Ci. ustno in pis(me)no, de Magonis interitu duplex memoria prodita est N. obstaja dvojno izročilo, de quibus memoriam accepimus Ci. o katerih nam zgodovina poroča (pripoveduje), multos deerrasse memoria prodidit Col. zgodovina, omnis rerum memoria Ci. svetovna zgodovina; meton. spominski zapis, spomenica: vitae memoriam prosā oratione componere Suet. življenjepis; kot naziv: homo a memoriā Lamp. cesarski zgodovinopisec; pl. memoriae pis(me)ni spomeniki, letopisi: in veteribus memoriis legimus Gell., memoriarum veterum exsequentissimus Gell.

5. (umetnostni) spomenik, pomnik, nagrobni spomenik, nagrobnik: antiquarum urbium memoriae Hier., martyrum Aug. — Poseb. Memoria -ae, f Memórija = „Spominka“, boginja spomina, mati Sapiencije (Modrosti): Afr. ap. Gell., Arn.

mendá maybe, probably, possibly, supposedly; surely, presumably

mendá je takó it may be so
mendá je bolan he is said to be ill
mendá si to slišal? I suppose you've heard it?
mendá bo res it might be true

meni [ê] ➞ → jaz; mir (daj meni gib es mir)
danes meni, jutri tebi heute mir, morgen dir
gorje meni! o weh!
kot ti meni, tako jaz tebi wie du mir, so ich dir
meni nič, tebi nič mir nichts, dir nichts
po meni je es ist um mich geschehen

mêni to me

kakor ti mêni, tako jaz tebi play ball with me and I'll play ball with you, arhaično claw me, and I'll claw thee
mêni je žal I am sorry
mêni ga je žal I pity him, I am sorry for him
mêni je drago I am glad (ali pleased)
mêni na ljubo to please me, on (ali ZDA in) my behalf
mêni se zdi it seems (ali appears) to me
mêni je do tega, da (ga vidim) I am anxious to (see him), I insist on (seeing him)
danes mêni, jutri tebi today is ours, tomorrow is yours

menjavati kot nogavice frazem
(pogosto menjavati) ▸ váltogatja, mint az alsóneműjét
Peter je ljubice menjaval kot nogavice. ▸ Péter úgy váltogatta a szeretőit, mint az alsóneműjét.
Avtomobile je menjaval tako pogosto kot nogavice. ▸ Olyan gyakran cserélgette az autóit, mint az alsóneműjét.
Sopomenke: menjati kot nogavice

meno

A) avv.

1. manj:
più o meno več ali manj, približno
di meno manj
parlare di meno e pensare di più manj govoriti in več razmisliti
né più né meno ne bolj ne manj, prav tako
quanto meno vsaj
senza meno nedvomno, brez nadaljnjega

2. ne:
dobbiamo decidere se andare o meno moramo se odločiti, ali gremo ali ne

3.
meno che (+ agg., avv.) vse prej kot:
ti sei comportato meno che civilmente ravnal si vse prej kot olikano
meno che niente sploh nič
meno che mai še manj, sploh ne

4.
meno male (che) k sreči

5.
venir meno zmanjkati:
è venuta meno dalla tensione zaradi napetosti je omedlela
mi è venuto meno il coraggio zmanjkalo mi je poguma
venir meno alla parola data ne držati besede
venir meno all'attesa izneveriti pričakovanja

6.
essere, mostrarsi da meno biti, pokazati se neenakega, manjvrednega
è un furfante ma gli altri non sono da meno on je lopov, ampak drugi niso nič boljši

7.
fare a meno di qcs., qcn. odpovedati se, odreči se:
fare a meno di fumare odreči se kajenju
non ho potuto fare a meno di dirlo nisem si mogel kaj, da ne bi povedal, moral sem povedati

8. (pri odštevanju) manj, minus:
nove meno tre fa sei devet manj tri je enako šest
sono le nove meno venti ura je dvajset do devetih
il termometro è sceso a meno cinque toplomer se je spustil na minus pet (stopinj)

B) cong.
a meno che, a meno di razen če:
non lo farò a meno che non vi sia costretto ne bom tega storil, razen če me ne prisilijo

C) prep. razen:
il locale è aperto tutti i giorni meno lunedì lokal je odprt vse dni razen ponedeljka

Č) agg. invar.

1. manjši:
ho comprato un vestito di meno prezzo kupil sem cenejšo obleko

2. manj (številčno ali količinsko):
meno chiacchiere! manj besedi!

3. manj (v eliptičnih izrazih):
in men che non si dica v trenutku, zelo hitro

D) m invar.

1. najmanj:
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem
dal più al meno približno

2. manjšina:
gli assenti sono i meno odsotni so manjšina, odsotnih je manj

menos manj; razen

mucho menos mnogo manj
no es aplicado ni mucho menos je vse prej kot marljiv
poco menos que nada toliko kot (tako rekoč) nič, skoraj nič
punto menos que imposible skoraj nemogoče
a menos que (no venga) če (ne pride)
al menos, a lo menos cuando menos, por lo menos vsaj, najmanj
de menos premalo
en menos que se dice v hipu, kot bi trenil
no menos ravno toliko, ravno tako
todos menos tú vsi razen tebe
apreciar en menos manj ceniti
echar de menos pogrešati
no era menos de esperar de V. manj od Vas ni bilo pričakovati
el susto no era para menos strah je bil popolnoma upravičen
cuando menos se lo esperaba nadie ko se je to najmanj pričakovalo, nenadoma, nepričakovano
no puedo menos de ne morem si kaj, da ne bi ...
no pudo menos que reírse ni se mogel vzdržati smeha
son menos de las diez ura še ni deset
venir a menos rakovo pot iti, propasti
menos mal que še sreča, da ...
es lo menos que puedo hacer to je najmanj, kar morem storiti
¡menos puedes saberlo tú! ti moreš to še manj vedeti!
¡será a. menos! takó hudó vendarle ne bo!
¡menos a ti!, ¡a tí menos! tebi še manj! tebi še posebno ne!
¡ni mucho menos! še malo ne! še dolgo ne!

mēns, mentis, f (indoev. kor. *men- misliti; prim. skr. máti- misel, mnenje, gr. μένος, lat. me-min-i, sl. pamet, meniti, hr. pȁmet, lit. mintìs misel, ideja, išmintìs pamet, got. anaminds domneva, gamunds spomin = stvnem. gimunt spomin; prim. tudi memini) mišljenje in sicer

1. miselnost, miselna sposobnost, pamet, razum(nost), um, preudarnost, razsodnost, starejše sprevidnost, duh: V., Cat., Lucr. idr., mens, cui regnum totius animi (nad vso dušo) a naturā tributum est Ci., mens et ratio Ci. pamet in razum, timor omnium mentes animosque perturbavit C. preudarnost in pogum, glavo in srce, mens publica Ci. državniška modrost, sana Ci., H. zdrava pamet (naspr. amentia), suae mentis esse ali mentis compotem esse Ci. biti pri zdravi pameti, mente captus Ci. = inops mentis O. = mente lapsus Suet., mente alienatā C. slaboumen ali blazen, sine ullā mente brez premisleka, brez pomisleka, mens ut rediit O. zavest.

2. mišljenje, miselnost, prepričanje, nazor, srce, čud, narava, značaj, temperament: Lucan., Ap., mens animi Pl., Lucr., Cat., mens bona O., Pers., Q., Sen. ph., Petr., mala mens Ter., Tib., aversa deae mens V. neugodno, nenaklonjeno mišljenje, inimica mens N., integra H., pura Plin., illiberalis Q., perniciosissima Q., mens animi vigila Lucr., vestrae mentes atque sententiae Ci. mišljenje in mnenja, mens cuiusque is est quisque Ci. mišljenje posameznika je posameznik sam, tvoje mišljenje — to si ti, animi, qui nostrae mentis sunt L. občutja, nagnjenja, ki se ujemajo z našim značajem, nam ut ad bella suscipienda Gallorum alacer ac promptus est animus, sic mollis ac minime resistens ad calamitates perferendas mens eorum est C. kakor so Galci srčni … tako so mehkužni, multas mente expromam querellas Cat. iz dna srca; occ.
a) duševno razvnetje, razvnetost, strast(nost), čustvo, jeza, srd, nejevolja, srčnost, pogum: Sil., Val. Fl., compesce mentem H. jezo, dolor quod suaserit et mens H. strast, verba, quae timido possunt addere mentem H. srčnost da(ja)ti, mala mens (strast) furorque vecors Cat., mentes (acc.) demittunt V. srčnost jim upada.
b) vest: cum vero iurato sententia dicendast meminerit deum se adhibere testem id est ut ego arbitror mentem suam qua nihil homini dedit deus ipse divinius Ci., rubet auditor cui frigida mens est criminibus, tacita sudant praecordia culpa Iuv., quos diri conscia facti mens habet attonitos et surdo verbere caedit Iuv.

3. meton.
a) misel, misli: mentem inicere Ci. ali mittere V. navdahniti komu misel, utinam tibi istam mentem di duint Ci., numquid vis? (De.) Mentem vobis meliorem dari Ter., hac mente N. po tem premisleku, optemus meretrici bonam mentem Sen. rh., dii omnium mentes perspiciunt Ci.
b) spomin, mnenje, misel, nazor, pogled na kaj, namen, naklep, namera, sklep, načrt, volja: mentem effici rebantur Ci., mens memor Lucr. zvest spomin, venire (alicui) in mentem na pamet, na misel prihajati (komu), spominjati se; z gen.: hominum fortunas (= fortunae) Naev. fr., temporis, hominis, tuarum virtutum Ci.; z nom.: non venit in mentem pugna apud Regillum lacum? L., numquam ea res tibi tam belle in mentem venire potuisset, nisi … Ci.; z de in abl.: ut lepide atque astute in mentem venit de spectaculo malae Ci.; z inf.: qui in mentem venit tibi istuc facinus facere tam malum? Pl., qui in mentem venit tibi istaec dicta dicere? Pl., cum igitur hoc animal tam sit canorum sua sponte, quid in mentem venit Callistheni dicere deos gallis signum dedisse cantandi, cum id vel natura vel casus efficere potuisset? Ci.; z ACI.: neque eis venit in mentem suis tergis, suis cervicibus virgas illas securesque imminere quas ad metum aliorum praeferrent L.; z ut: ei in Galliā primum venit in mentem, ut … Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: veniat in mentem, ut (kako) trepidos quondam maiores vestros intra moenia compulsos … defenderimus L.; v enakem pomenu tudi: in mentem (mihi, mi) est ali fuit Pl., Ter., id ego iusiurandum patri datum usque ad hanc aetatem ita conservavi, ut nemini dubium esse debeat, quin reliquo tempore eadem mente sim futurus N. bom istega mnenja, ne odstopam od svojega mnenja, mentibus (naspr. vocibus) reliquorum respondebo Ci., longe mihi alia mens est S. jaz mislim povsem drugače, quā facere id possis, nostram nunc accipe mentem V., immittere corpus in undas mens fuit O. njegov namen je bil, nameraval je, rege incolumi mens omnibus una est V., muta istam mentem Ci., sed simul ex nimia mentem pietate labare sensit O. voljo; tako tudi pl.: protinus ereptas viventi pectore fibras inspiciunt mentesque deum scrutantur in illis O., explorare mentes deorum ali quaesitas intrare (spoznati) mentes superûm Sil.

4. pooseb. Mens Méns, boginja zavednosti, zavesti: O., qui inspectis fatalibus libris rettulerunt patribus, quod … et Iovi ludos magnos et aedes Veneri Erycinae ac Menti vovendas esse L., Menti aedem T. Otacilius praetor vovit L. (po bitki ob Trazimenskem jezeru je pretor Tit Otacilij (T. Otacilius) tej boginji obljubil svetišče na Kapitoliju; posvetitev tega svetišča so praznovali vsako leto 8. junija.)

Opomba: Nom. sg. mentis: Enn. ap. Varr., Prisc.; vulg. abl. sg. menti: Col. poet.

mer [mɛr] féminin morje; velika vodna površina

en, sur mer na morju
par mer po morju
sur terre et sur mer po vodi in po kopnem
mer agitée (zmerno) razburkano morje
la mer Baltique, du Nord Baltiško, Severno morje
mer basse oseka
mer belle malo razburkano morje
mer calme mirno, gladko morje
mer de feu (figuré) ognjeno morje
mer de glace ledeno morje
mer très grosse zelo razburkano morje
mer d'huile kot zrcalo gladko morje
la mer Noire, Rouge črno, Rdeče morje
mer orageuse viharno morje
mer de sable peščena puščava
mers de sang potoki krvi
mer territoriale, littorale teritorialno, obalno morje
air masculin de la mer morski zrak
anémone féminin de mer (zoologie) rdeča vetrnica (korala)
bain masculin de mer morska kopel
bras masculin de mer morski rokav
les deux mers Atlantik in Sredozemsko morje
écumeur masculin de mer morski ropar, pirat, gusar
empire masculin, maîtrise féminin des mers gospostvo, oblast nad morji, na morju
gens masculin pluriel de mer pomorščaki
loup masculin de mer (figuré) morski volk, izkušen pomorščak
mal masculin de mer morska bolezen
paquet masculin de mer slap valov
pleine mer plima
vert mer motsko zelen
chercher par terre et mer vsepovsod iskati
il y a de la mer morje je razburkano
c'est une goutte d'eau dans la mer to je kaplja v morje
c'est la mer à boire (familier) to je dolgotrajna zadeva, tu ni videti ne konca ne kraja
ce n'est pas la mer à boire to ni tako težavno
prendre la mer izpluti na morje (ladja)
tenir la mer gospodovati nad morjem, na morju
homme à la mer! človek je padel (s krova) v morje!

mer|a¹ [é] ženski spol (-e …) das Maß
figurativno zvrhana mera ein gerüttelt Maß
figurativno mera je polna! Das Maß ist voll!, das bringt das [Faß] Fass zum überlaufen
ne poznati mere kein Maß kennen
brez mere zügellos, maßlos
čez mero übermäßig, maßlos
iti čez vsako mero sich übersteigern (in)
do določene mere bis zu einem gewissen Grad
do te mere insofern
po meri nach Maß
ni po moji meri figurativno es ist nicht meine Schuhgröße/Schuhnummer
v določeni meri gewissermaßen
v isti meri gleichermaßen
v kolikšni meri inwiefern
v polni meri in vollem Maße
v veliki meri weitgehend
v največji meri höchst, in höchstem Maße
v polni meri voll
v večji meri in erhöhtem Grad
v vedno večji meri zunehmend
v veliki meri in hohem Maße
v zadostni meri hinreichend
za dobro mero als Draufgabe
|
s kakršno mero merite, s tako se vam bo odmerilo nach dem Maß, mit dem ihr [meßt] messt und zuteilt, wird auch euch zugeteilt werden

mereō -ēre -uī in mereor -ērī -itus sum (indoev. kor. *(s)mer- (po)deliti, podeljevati, mereo torej pomeni „dobivam svoj delež“, mereor „pridobivam si svoj delež“ = gr. μείρομαι [iz *σμερi̯ομαι]; prim. gr. μέρος, μερίς delež, del, μερίζω delim, μόρος usoda, μοῖρα delež, usoda)

1. (za)služiti (si), pridobi(va)ti si (z zaslužkom, delom, trgovino, menjavo idr.), prislužiti si: merere HS vicenos Varr. fr., merere non amplius duodecim aeris Ci., anus uxores, quae vos dote meruerunt Pl., Pythio Apollini re publica vestra bene gesta servataque lucris meritis donum mittitote L., hic meret aera liber Sosiis H., aliquod meret machaerea Pl. prinesti (prinašati), si gestis, iuvenum nobilium cliens, nardo vina merebere H., non meream divitias mihi ali alterum tantum auri ali Persarum montes, ut … Pl. ne bi vzel za … , ne bi storil tega (ali onega), pa najsi mi ponudi(jo) … ; tako tudi: quid mereas (merearis) ali mereri velis, ut … Ci. kaj bi vzel (želel dobiti) za to, da …
a) metaf. pridobi(va)ti (si), dobi(va)ti, doseči (dosegati) kaj, biti deležen česa: nullam gratiam hoc bello meruit L., merere gloriam Plin. iun., tantum meruit mea gloria nomen Pr., m. plus favoris, minus odii Q., minus gratiae quam offensionis Q., legatum a creditore Paul. (Dig.); z inf.: felix vocatur, cadere qui meruit gradu Sen. tr.
b) occ. (za)služiti z nečistovanjem, s prostitucijo: ex capturis prostitutarum quantum quaeque uno concubitu mereret Suet., a lenone domino puer ad merendum coactus Gell.
c) služiti za vojaško mezdo, služiti v vojski (kot vojak), biti vojak, opravljati vojaško službo: aes militare merere Varr., merere triplex L. trojno mezdo dobi(va)ti, merere in mereri stipendia Ci. (gl. stipendium), non iuvenem, vicesima iam stipendia merentem L., meruisse vero stipendia in eo bello quod tum populus Romanus non modo maximum sed etiam solum gerebat virtutis, patre imperatore libentissime meruisse pietatis Ci., stipendia meriti T. ki so (do)služili 20 let, bis, quae annua merebant legiones, stipendia feci L. dvakrat zapored sem služil pri takih legijah, ki so bile leto dni v službi; abs.: Ci., m. aere parvo Lucan., in ordine Front. služiti v vrsti, služiti kot navaden vojak (prostak), Romanis in castris T., sub aliquo Front. ali sub aliquo imperatore (consule) Ci., L., aliquo imperante ali imperatore C., L., equo (equis) Ci., L. kot konjenik(i), v konjenici, pedibus L. kot pešec (v pehoti) služiti.

2. (za)služiti (si), pravico do česa si pridobi(va)ti, vrednega se izkaz(ov)ati, vreden biti (v dobrem pomenu): Vell., Sen. rh., Stat., merere praemia C., laudem mereri P., mereri O., C., mereri immortalitatem Ci., amorem, decus H., coronam primam laude merere V., honorem Plin. iun., veniam Lucan., libertatem Suet., saepe meritam (da je storila) quod vellem, scio Ter.; z inf.: Q., Sen. ph., Vell., haec merui sperare? Pr., quid Minyae meruere queri? Val. Fl. kakšno pravico (kakšen vzrok) imajo, dum amari meruisti T.; z ACI.: sed meruisse dari (sc. tibi praemia) sciet O.; s finalnim stavkom: Pl., Ter., Q., Petr., meruit, ut praemiis decoraretur Ci., meriti … sunt, ut per omnium annalium monumenta celebres nominibus essent L., maiores mei meruerunt, ut posteros haberent T.; abs.: si mereor O., si merebuntur Augustus ap. Suet., merendo V., Pr. s tem da se človek naredi vrednega tega, s tem da postane človek tega vreden.
a) occ. (v slabem pomenu) zaslužiti, prislužiti (si) kaj zoprnega, npr. kazen, nakopa(va)ti si kaj, izkupiti kaj, dobiti kaj, biti deležen česa, zapasti (zapadati) v kaj, čemu: Ter., Ci., Q., merere fustuarium Romanum bellum L., poenam O., Sen. ph., poenas, exitium, necem, supplicium O., exempla novissima T. smrt, miserebatque non poenae magis homines quam sceleris, quo poenam meriti essent L., odium civitatis meruerat C., m. noxam L., iram alicuius T., gravius mereri T. zaslužiti hujšo kazen, nihil Ci., Lact. ali nihil tale Lact. nedolžen biti, merita poena O.; z inf.: plures sunt, qui perire meruerunt Sen. ph., meruisse mori O., quas meruere pati poenas O., id demum est homini turpe, quod meruit pati Ph., meritus maiora subire verbera H., non merui esse reus, quod … O. ne gre name zvračati krivdo, da … ; s finalnim stavkom: erat aliquis virtutum amor multoque honestius quam mereri, ne quis suas expeteret Plin.; abs.: non tamen insector, quamvis mereare, Properti: longa mea in libris regna fuere tuis Pr., merui, meritas do sanguine poenas O.; od tod
b) zagrešiti, zakriviti kaj, biti (postati) kriv česa, storiti, narediti (početi, delati) kaj: Ter., Val. Fl., Vell., Mel., quid mali meruisset? T., quid tantum merui? Pr., ipse deum antiquam genitor Calydona Dianae quod scelus aut Lapithis tantum aut Calydone merente? V.; z odvisnim vprašalnim stavkom: nec meruerant (ničesar niso zakrivili) Graeci, cur diriperentur L. Od tod

1. pt. pr. merens -entis „zaslužujoč“
a) (v dobrem pomenu) vreden: laurea decreta merenti O.
b) (v slabem pomenu) kriv(ec): laudare et increpare merentes S., cives odere merentem O., poenas sumere merentis V., scelus expendisse merentem Laocoonta ferunt V.

2. pt. pf. glag. merēre meritus 3 zaslužen, vreden, pravičen, dostojen, pristoječ, ustrezen, primeren, zakonit: Ter., Plin. idr., honores, mors V., dona L., meritas do sanguine poenas O., iracundia Ci., illis meritum praemium persolutum est Ci., quod mihi cognitum est non famā, quā alioqui optimā et meritissimā fruitur, sed longis magnisque experimentis Plin. iun., meritis de causis Icti. Od tod

3. subst. meritum -ī, n
a) „zasluženo“, zaslužilo, plačilo, v slabem pomenu kazen: Hier., nil suave meritum est Ter., m. reportare Ap., merita invenire S. fr., m. delictorum Tert., m. meum est Ter. = meritus sum.
b) zasluga, zaslužnost, vrednost: Ter., ingens m. Sen. ph., ingentia merita L. idr., ex merito T., pro cuiusque merito L., pro singulari eorum merito Ci., atque etiam supplicatio dis immortalibus pro singulari eorum merito meo nomine decreta est Ci., sacra recognosces annalibus eruta priscis et quo sit merito quaeque notata dies O., m. loci Mart. pomen, pomembnost, važnost, quem omnes amare meritissimo pro eius eximia suavitate debemus Ci., zaradi njegove velike zasluge.
c) zasluga = zaslužno dejanje (delo), dobro dejanje (delo), dobrota, velikodušnost, velikodušno dejanje: Milonis erga me merita Ci., magna in me, non dico officia, sed merita sunt Ci., dare et recipere merita Ci., quasi remunerans meritum L., gloria est fama magnorum meritorum Ci.; occ. α) krivda: merito populi Romani C., quod ob meritum L., quid sim, vide meritumque require O., me accuset nullo meo in se merito L. ne da bi se bil (jaz) pregrešil zoper njega, nezasluženo, po krivem, a me nullo meo merito alienus est Ci. ne da bi bil (jaz) kaj zakrivil, ne da bi bil (jaz) kriv. β) pregrešek, prekršek, prestopek, hudodelstvo, zločin: meriti sui in Harpago oblitus Iust. — Od tod

4. adv. abl. merito zasluženo, po zaslugi, po (vsej) pravici, upravičeno, utemeljeno, kot se spodobi, kakor je prav: Pl., Ter., Sen. rh., prorsus merito interrogas Sen. ph. z vso upravičenostjo, universis m. erat carissimus N., m. sum iratus Metello Ci., profecto existumabant me magis m. (bolj z razlogom, bolj utemeljeno) quam ignaviā iudicium animi mei mutavisse S., recte ac merito sociorum innocentium miseriā commoveri Ci., praetores merito ac iure laudantur Ci., iure meritoque Sen. ph., Ap., Cu., Fl., Fr., Val. Max., Iustin. Inst.; superl. meritissimo: Pl., Ci., Plin. iun., Ap., meritissimē: Aug.

5. narediti (delati) uslugo (usluge) komu ali čemu, zasluge si pridobi(va)ti, biti zaslužen za koga ali kaj (v teh pomenih večinoma depon.): bene (melius, optime) mereri de aliquo Ci. idr. mnogo (več, največ ali premnogo) zaslug si pridobi(va)ti (biti zaslužen) za koga, male (pessime) m. de aliquo Ci. slabo biti zaslužen za koga, (kaj) slabo uslugo narediti (delati) komu, perniciosius de re publica m. Ci., de te minus meretur is, cuius … Sen. ph., ita se de populo Romano meritos esse, ut … C., si bene quid (v kakem oziru) de te merui V., desine de quoquam quicquam bene velle mereri Cat., quem perisse ita de re publica merentem (tako zaslužen) consulem doleo Ci. ep.; abs.: bene merenti bene profuerit, male merenti par erit Pl. zaslužnemu … nezaslužnemu, bene merenti (zaslužnemu) praemia tribuit Auct. b. Afr., bene merens (subst. m.) Pl. dobrotnik, servus pessime meritus Arn. ki se je hudo pregrešil, cui ego omnia meritissimo (ki je zame nadvse zaslužen, za njegove velike usluge) volo et debeo Q.

mergō -ere, mersī, mersum (iz *mezgō; prim. skr. májjati potapljati se, pogrezati se, lat. mergus)

1. potopiti (potapljati), pogrezniti (pogrez(ov)ati), med.-pass. potopiti (potapljati) se, pogrezniti (pogrez(ov)ati) se: Varr., Mart., Sen. ph., Pr., Lucan., Lucr. idr., cum cavea liberati pulli non pascerentur, mergi eos in aquam iussit Ci. ali mergi iussit pullos L. epit. utopiti, aves, quae se in mari mergunt Ci., nec me deus aequore mersit V., sub aequora O., V., sub aequore O., aquā languidā mergi L., et mersis fer opem, mitissima, rebus O. potopljenemu svetu; poseb. o ladjah: Plin., Lucan., Ci., quadriremis multae praeterea capiuntur aut rostris perforatae merguntur Auct. b. Alx., naves in alto m. L. se potopijo; occ. ladjo potopiti (na morju), ladjo pogrezniti (na dno morja): partem classis Vell., XXXI naves cepit, XIV mersit Eutr., Graiae pars maxima classis mergitur Lucan.; med. o zvezdah: merguntur sidera O. gredo v zaton, zahajajo, vertor in occasum tardum dux ante Booten, qui vix sero alto mergitur Oceano Cat.

2. metaf.
a) vtakniti (vtikati), skri(va)ti, zakri(va)ti: Plin., Sen. tr., Mart., Lucan., Stat. idr., caput in terram effossam L., vultus in cortice O., canes mersis in corpora rostris delacerant dominum O. zasekavajoč zobe globoko v telo, mea viscera in sua O. zapletati, pandere res alta terra et caligine mersas V., m. lumina Ps.-Q. (Decl.) oči zatisniti, caelum mergens sidera Lucan. = zahodna stran neba, zahod; o mornarjih: mergunt Pelion et templum Val. Fl. izgubljati izpred oči; med.: utrum mergeretur Iuppiter (sc. zvezda) an occideret, ante paucas dies didicimus Sen. ph.; med. o rekah: izlivati se: fluvius in Euphratem mergitur Plin.
b) potopiti (potapljati), pogrezniti (pogrezati), globoko pahniti (pehati): fortuna viros mersit V. je uničila, set me fata mea et scelus exitiale Lacaenae his mersere malis V. me je dvakrat spravila v nesrečo, me je dvakrat onesrečila, mersus rebus secundis L. plavajoč v sreči, quos (infantes) dulcis vitae exsortis et ab ubere raptos abstulit atra dies et funere mersit acerbo V. v bridko smrt pognati, lumina somno Val. Fl. zapreti oči k spancu, quos nulla mali vicerat vis, perdidere nimia bona ac voluptates inmodicae, et eo inpensius, quo avidius ex insolentia in eas se merserant L. pogrezniti (pogrezati) se v strasti, nec luxus ullus mersaeque libidine vitae Campanis modus Sil. v razkošnost pogreznjeno, razkošno, razvratno, vino somnoque mersus L. pogreznjen v pijanost in spanje = pijan in trdno speč, potatio, quae mergit Sen. ph. popivka, ki opijani, censum domini mergit Plin. uničuje imetje; tako tudi: mergit longa atque insignis honorum pagina Iuv., ut mediocris iacturae te mergat onus Iuv. te potlači, uniči, impendio a piscatoribus mergi Ap., ut mergantur pupilli Icti. izgubijo svoje imetje, mergantibus sortem usuris L. obresti utapljajo kapital = obresti so večje od glavnice.

mériter [merite] verbe transitif zaslužiti (pohvalo, kazen, grajo ipd.); biti vreden, imeti pravico (quelque chose do česa); potrebovati, zahtevati; verbe intransitif biti zaslužen (de za), imeti zasluge

mériter le premier prix zaslužiti prvo nagrado
il n'a pas mérité ce sort ni zaslužil te usode
bien mériter de la patrie biti zaslužen za domovino
il a ce qu'il mérite čisto prav mu je (tako)
sans l'avoir mérité nezasluženo
se mériter l'un l'autre biti drug drugega vreden
son courage lui a mérité la croix s svojim pogumom si je zaslužil križec (odlikovanje)
cette nouvelle mérite confirmation ta novica potrebuje potrdila

merx, mercis, gen. pl. -ium, f (merēre)

1. blago: Q., Amm. idr., mercem in frigidaria ferre Luc. fr., mercem dare Pl., m. invendibilis, m. improbae Pl., merces peregrinae L., merces feminae O. žensko okrasje, mercem gestare H., nakit, m. esculenta Col. živilo, jestvina, tabes mercium Plin. preležano, založeno blago, frumenta in merce sunt Plin. spadajo k blagu, se prištevajo k blagu, Poeni primi mercaturis et mercibus suis Ci. ap. Non., Ci., merces mutare V., T., Ap. trgovati na osnovi izmenjave, merces suas evehunt externasque invehunt Plin. metaf. stvar, zadeva, reč: ut aetas mala merx est tergo Pl., novi illas malas m. Pl. prazne muhe, mala merx haec est Pl. to je slabo blago, slaba stvar (o človeku), tako tudi pl. o eni osebi: o merces malae Pl. Star. soobl. (v rokopisih in izdajah) mercis, merces (npr. S. fr.) in mers.

2. meton. cena blaga, blagovna cena: mercium quantitas Cypr.

mesochorus -i, m (gr. μεσόχορος) sredi zbora plešočih (ali pojočih) stoječ in tako zbor vodeč, zborovodja (kolovodja, pevovodja), sicer imenovan coryphaeus, gr. κορυφαῖος; metaf. najeti ploskač: Plin. iun.

mesojed samostalnik
1. (žival ali rastlina) ▸ húsevő
Ta rastlinojedi dinozaver je bil bližnji sorodnik mesojedov. ▸ Ez a növényevő dinoszaurusz a húsevők közeli rokona volt.
Veličastni lev je največji afriški mesojed. ▸ A fenséges oroszlán a legnagyobb afrikai húsevő.
Sopomenke: mesojedec

2. (kdor rad uživa meso) ▸ húsevő
Najde se hrana tako za mesojede, vsejede kot tudi vegetarijance. ▸ Találhatók ételek mind a húsevők, mind a mindenevők, mind pedig a vegetáriánusok számára.
Imata tudi različno ideologijo; on ni vegetarijanec, ampak mesojed! ▸ Az ideológiájuk tekintetében is különböznek: ő nem vegetáriánus, hanem húsevő.
Sopomenke: mesojedec

metalurginja samostalnik
(poklic) ▸ kohász
Njuna hčerka je tako kot starejši brat metalurginja. ▸ A lányuk a bátyjához hasonlóan kohász.

method [méɵəd] samostalnik
metoda, postopek, način, načrtnost

there's method in his madness ni tako neumen kot se zdi
to work with method načrtno delati

mētor -ārī -ātus sum (mēta)

1. meriti, izmeriti, premeriti (premerjati), obtakniti, zakliniti, zakoličiti (zakoličevati): caelum O., agros V., regiones animo L., Indiam Plin., curriculum stadii pedibus suis Gell.; poseb. castra metari C., L., T., Cu. vojaški tabor (ostrog) zakoličiti, tako tudi frontem castrorum metari L. in abs. metari L. za vojaški tabor zakoličiti (= odmeriti, določiti) kak kraj; metaf.: tabernacula ciliciis metari Plin. razpenjati šotore iz plaht, narejenih iz kozje dlake; s pass. pomenom: castra metata L., castris eo loco metatis Hirt., metato in agello H., nulla decempedis metata porticus H., nullus mihi ultra Getas metatur et Parthos ager Sen. tr., prope Beroeam vallo metato Amm., famulo tradiderat, digitis et metatis Neid (po drugi abit) Amm.

2. metaf. premeriti (premerjati) = obhoditi (obhajati), prehoditi (prehajati): nemoris alti densa loca m. Sen. tr., solos per noctem agros m. Sil.

meus 3 pron. possesivum (iz *mei̯-os iz zaimenskega kor. *me-, *mo-; prim. gr. ἐμός, sl. moj = lit. mãnas = got. meins = stvnem. mīn = nem. mein, ang. my) moj, v sl. (nanašaje se na subj. istega stavka) svoj, in sicer subj.: meus gnatus Ter., meum dictum consulis L., mei sunt ordines, mea descriptio Ci. moje delo so, simulatio non est mea Ter. ni lastnost mojega značaja, ni moja navada; obj.: inuria mea S. = mihi illata meni storjena, crimina mea L. = in me collata. Poseb.: meus illic homo est Pl. ali meus hic est, hamum vorat Pl. ali vicinus, en meus est O. moj je, imam ga, vix (sc. me) meum (ki sem komaj pri sebi) firmat deus O., postquam meus (sam svoj) a praetore recessi Pers., nisi plane esse vellem meus Ci. ves sam svoj (= povsem samostojen, povsem izviren), homo meus se in pulpito prosternit Ph. moj (naš) mož (= mož, o katerem ravno zdaj govorim), tako tudi interpres meus Petr., iste meus stupor Cat., Nero meus Ci. moj = moj prijatelj Neron; v nagovoru: mi homo Pl. moj ljubi, dragi moj, mi frater, mi Attice Ci. (moj) ljubi (dragi) brat, Atik, mea Pythias Ter. (moja) ljuba (draga) Pitiada, mea tu Ter. moja ljuba; occ. meni naklonjen: quis homo sit magis meus quam tuus Pl. Subst.

1. mea -ae, f (v nagovoru) moja ljuba, ljubica, dragica: Pl., quorum memor, o mea, pone fastus O., toda pl.: pars, o Telethusa, mearum O. tistih, ki me ljubijo in častijo.

2. meum -ī, n in pl. mea -ōrum, n moje, svoje, moja imovina, svojina, last(nina): Ter., Plin. iun., nihil addo de meo Ci., omnia mea mecum porto Ci., mea ne finxisse minora putarer H. svojo veljavo (vpliv) pri tebi, ego meorum solum sum meus Ter. izmed vse moje svojine sem le jaz sam svoj; poseb. non est meum ni po moje, ni moja navada, ni v moji navadi, ni moja stvar: non istuc meum est Pl., non est mentiri meum Ter., non est meum committere, ut … Ci. ne bi mi pristajalo, ne bi se spodobilo zame; meum est moja dolžnost je, pristoji mi: puto esse meum exponere, quid sentiam Ci., meum fuit cum causā accedere ad accusandum Ci.; toda: quod Thebae cecidere, meum est O. ali quodcumque potest fecisse videri fortiter iste, meum est O. je moje delo.

3. meī -ōrum, m moji, svojci (= moji rojaki, sorodniki, prijatelji, sužnji): Ci. ep., O., Plin. iun., Iliaci cineres et flamma extrema meorum V.; redkeje sg.: eduxi a parvulo, habui, amavi pro meo Ter.

Opomba: Iz star. soobl. mius 3, skrč. dat. pl. mīs: Pl.; voc. sg. m. mī, tudi pri fem. in neutr. (poleg mea, meum): mi soror, mi coniux Ap., mater mi Iul. Val., mi sidus Ap., tudi pri pl. m.: mi homines Pl., o mi hospites Petr.; pesn. voc. sg. m. tudi meus: O., sanguis meus V.; skrč. gen. pl. m. maiorum meûm: Pl. Pron. okrepljen z -met in -pte: meopte, meāpte mēpete, meāmet Pl., meamet facta S.