Franja

quasiment [kazimɑ̃] adverbe skoraj, tako rekoč

il a quasiment fini son travail je že skoraj končal svoje delo

quedar pre-, za-ostati, ostati; obstajati, nahajati se

quedar atrás zaostati
quedar bien (mal) dobro (slabo) odrezati se (pri poslu); dobro (slabo) pristajati (obleka)
quedar huérfano osiroteti
quedar muerto na mestu mrtev ostati
quedar viudo ovdoveti
todo queda como antes vse ostane pri starem
quedomos iguales smo bot
no te quede duda que... bodi prepričan, da ...
quedar debiendo ostati dolžan
queda entendido que... samo po sebi se razume, da ...
le quedaría muy reconocido bil bi Vam zelo hvaležen
quedó condenado a bil je obsojen na
según queda dicho kot rečeno
quedar impuesto de biti na tekočem o
quedé absorto (fig) onemel sem
no quedar a deber nada ničesar ne ostati dolžan
¡quede V. con Dios! zbogom!
quedar de más preostati
quedar de pie obstati, ustaviti se
quedamos de V. afmos. y S.S. ostajamo z odličnim spoštovanjem (zaključek pisma)
quedar en a/c zediniti se o
quedamos en ello ostanemo pri tem; velja!
¿en qué quedamos? pri čem smo? kako je s stvarjo?
quedar en vigor veljati, biti (ostati) v veljavi
la duda queda en pie dvom obstaja
quedar en el sitio pasti na polju slave
quedar por alg. jamčiti, porok biti za koga
quedar por pagar ostati neplačan
eso queda por mí to moram še opraviti
por mí no quedará jaz bom že svoje naredil
no guedará por eso to ni nobena zapreka; zaradi tega bo vseeno narejeno
¡por mi que no quede! zaradi mene ste lahko brez skrbi!

questo

A) agg.

1. ta:
l'ho visto con questi occhi na svoje oči sem ga videl
questa mattina, questa sera davi, drevi
quest'oggi še danes
questo lunedì, martedì prihodnji ponedeljek, torek
questo mese ta mesec, v tem mesecu
le vicende di questi dieci anni dogodki zadnjih deset let
in questo mentre, in questo frattempo medtem
allora prendi queste! potem pa na, na, na!

2. ta, tak, takšen:
non uscirai mica con questa pioggia saj ne misliš ven ob takem dežju

B) pron.

1. ta:
prendo questo qui vzel bom tole
in questo, in questa medtem
questa è bella, è grossa! ta je pa dobra! ta je pa debela!
ci mancherebbe anche questa! samo tega bi se še manjkalo!

2. to:
a questo siamo arrivati! tako torej!
con tutto questo kljub temu
e con questo? no in? kaj pa potem?
e con questo ho finito no, in s tem sem končal

quī¹, quae, quod (kot relat. in indef. iz pron. debla quo, kot interrog. iz pron. debla quī gl. quis]; prim. umbr. po-i, po-e ali po-ei = [relat. in indef.] quī, purō-e, porse = quod, pusme = cui, pue (adv.) = quō, osk. pui, pai, púd = [relat. in indef.] quī, quae, quod, púiiu = quoia, cuia komu pripadajoč(a), gr. πο-ῖος, πό-σος, πό-τερος) pron. adj. rabljen vprašalno, relat. in nedoločno; subst. abl. gl. pod quis

I. interrog.

1. kateri?, kakšen?, kak(ov)? (adj., s katerim sprašujemo po položaju, stanu in značaju, s quis po imenu); neodvisno: Enn. et Acc. ap. Non., L. Andr. ap. Prisc., Ter. idr., qui finis erit discordiarum? L., virgo, quae patriast tua? Pl., quod genus hoc hominum? quaene patria? V., qui cantus moderatae orationis pronuntiatione dulcior inveniri potest? Ci., quae est amicitia (kako prijateljstvo je to), si ad fractum omnia referuntur? Ci.; v vzkliku: Xenophon Socraticus qui vir et quantus! Ci.; odvisno: Enn. ap. Ci., Pl., Ter., Acc. ap. Non., Varr., O. idr., velle scire, qui sit rei publicae status Ci., quam spem habeat, exponam Ci., quae cura boum, qui cultus habendo sit pecori … hinc canere incipiam V.; prim. quem ad modum, quo modo idr.

2. (redko subst.) kdo? = kak človek?, kaj?: occiso Sexto Roscio qui primus Ameriam nuntiat? Manlius Glaucia Ci., domino navis, qui sit, aperit N., qui sis et quid facere possis, considera Ci. —

II. relat. kateri -a -o; ki; kdor, kar

1. relat. v podrednem stavku se ujema s svojo odnosnico v spolu in številu, sklon pa je odvisen od obl. relat. stavka: haec est imago avi tui, qui amavit unice patriam Ci., luna eam lucem, quam a sole accipit, mittit in terras Ci., nos, quorum maiores Antiochum superarunt Ci.; zaradi jasnosti se odnosnica pogosto ponovi pri relativu: erant omnino itinera duo, quibus itineribus … C., tanti maleficii crimen, cui maleficio tam insigne supplicium est Ci.; neutr. quod in pogosteje id quod se nanaša tudi na cele stavke: Lacedaemonii regem, quod numquam antea acciderat, necaverunt Ci., Timoleon, id quod difficilius putatur, multo sapientius tulit secundam quam adversam fortunam N. Relativ v skladu po smislu (constructio ad sensum ali κατὰ σύνεσιν): Pl., Ter. idr., illa furia (sc. Clodius) muliebrium religionum, qui non pluris fecerat Bonam Deam … Ci. ep., Caesar equitatum omnem praetermittit, qui videant … C., unus ex eo numero, qui ad caedem parati erant S. Odnos pogosto zaznamujejo determinativni pron.: respondebis idem Aristodemo, quod mihi respondisti Ci.; relat. stavek stoji pred determinativnim, kadar izraža kako determinativnemu stavku nasprotno misel: quod ad perniciem fuerat cogitatum, id ad salutem suam convertit N. quod virtute effici debet, id temptatur pecuniā Ci. če sta relat. in determinativni pron. v istem sklonu, se nepoudarjeni determinativ dostikrat izpusti: maximum amicitiae ornamentum tollit (sc. is), qui ex eā verecundiam tollit Ci., qui mentiri solet, peierare consuevit Ci., Epicurus, in quibus (= in iis, in quibus v tem, v čemer) se queritur Democritum, non fere labitur Ci.; to velja poseb. o neutr. quod, ki dobi tako pomen kolikor: adiutabo, quod potero Ter.; tudi z gen.: quod operae poneretur Ci., quod eius (sc. agri) L. Poudarjeni determinativ pa vselej ostane: scitis, qui est in consilio C. Marcellus Ci. to ve oni mož, ki … Včasih je determinativ izpuščen, čeprav ni v istem sklonu z relativom; v sl. ga v takem primeru ne moremo izpuščati: in itinere convenit (sc. eos nanje, na one), qui Aspim ducebant N., Xerxes praemium proposuit (sc. ei (nje)mu), qui invenisset novam voluptatem Ci. Prestavitev (vpletanje) odnosnice v relat. stavek: quos muros avus restituerat, eosdem nepos … N. = eosdem muros, quos avus … Santones non longe a Tolosatium finibus absunt, quae civitas est in provinciā C., a civitate, quae est … qua prudentiā es, nihil te fugiet Ci. = eā prudentiā, quā es spričo tvoje razumnosti, glede na to, kako razumen si. Atrakcija po grškem vzoru: cum aliquid agas eorum, quorum consuesti (= eorum, quae agere consuesti), gaudeo Ci., confirmamus nos illo augurio, quo diximus (= illo augurio, quod diximus) Ci.

2. relativ v prirednem stavku (relat. zveza ali relat. sklop) se sloveni s kazalnim (ali osebnim) pron. in ustreznim prirednim veznikom: res loquitur ipsa; quae (in ta) semper valet plurimum Ci., obsistere ei conati sunt Athenienses et Boeothii … ; quos omnes (toda vse jih) gravi proelio vicit N., virtus est una ultissimis defixa radicibus; quae (zakaj ta, ona) numquam ulla vi labefactari potest Ci., multas ad res hi libri utiles; quos legite (berite jih torej) studiose Ci.; quo fiebat in tako se je zgodilo, quo facto ko se je pa to zgodilo, ex quo in od (izza) tega časa; poseb. v ACI: quem Homerus interfectum esse ait N. in o njem … V prirednem stavku se nanaša relat. na svoj predik. subst.: Phylen confugit, quod (in to) est castellum in Atticā N., est locus in carcere, quod Tullianum appellatur S., domicilia coniuncta, quas urbes dicimus Ci., Anxur fuit, quae nunc Tarracinae sunt L.; priredni so tudi stavki kot npr.: si mihi negotium permisisses, qui meus amor in te est, confecissem Ci. spričo (zaradi) svoje ljubezni, kakor te imam rad.

3. naklon atrib. relat. stavkov je ind.; cj. je umesten v odvisnem govoru (oratio obliqua): Aristoteles ait bestiolas quasdam nasci, quae unum diem vivant Ci.; poleg tega tudi v relat. stavkih, ki imajo kak postranski pomen. Taki pomeni so:
a) kavzalni: o fortunate adulescens, qui (= ker) tuae virtutis Homerum praeconem inveneris Ci., Caninius fuit mirificā vigilantiā, qui suo toto consulatu somnum non viderit Ci.; relat. se še krepi s quippe (ut pote): solis candor illustrissimus, quippe qui conluceat Ci.
b) finalni: delecti Delphos missi sunt, qui (ki naj bi = da bi) consulerent Apollinem N., multi eripiunt aliis, quod (= da je) aliis largiantur Ci.
c) konsekutivni (vsebina relat. stavka je posledica kakovosti subjekta v glavnem stavku): sapientia est una, quae maestitiam pellat ex animis Ci.; subjektova kakovost je v glavnem stavku pogosto zaznamovana s kazalnimi besedami is, talis, eiusmodi, tam, tantus ali z adj. aptus, idoneus, dignus, indignus: ego is sum, qui (sem tak, da) nihil fecerim Ci., nemo tam humilis erat, cui (ut ei) non aditus ad eum pateret N., fabulae Livianae non satis dignae, quae (da bi) iterum legantur Ci., idonea persona est, quae de amicitiā disserat Ci.; relat. stavek se pogosto nanaša na kak splošen in nedoločen subj. ali obj. v glavnem stavku, poseb. za glagoli esse, non deesse, existere, exoriri, habere, invenire, reperire, nancisci, quaerere idr. in za zvezami nemo est, nullus est, nihil est, quis est, quotusquisque est idr., est aliquid, quod non oporteat, etiamsi licet Ci., nactus sum, qui Xenophontis similem esse se cuperet Ci., quis est, qui dicere audeat Ci.; tako tudi, če nastopa za komp. primerjalni stavek, tvorjen z relativom: Campani maiora in defectione deliquerant, quam quibus (= ut iis) ignosci posset L.
d) koncesivni: qui (dasi) egentissimus fuisset, erat insolens Ci.
e) cj. kot potentialis, ki označuje vsebino relat. stavka kot možno le v govornikovih (pisateljevih) mislih: quae vetustas est, quae vim divinam conficere possit? Ci., duo tempora inciderunt, quibus aliquid Pompeio suaserim Ci.; tako tudi: quem quidem nos audierimus N. vsaj kolikor smo mi slišali. —

III. nedoločno (naslonka) qui, qua (redkeje quae), quod, n. pl. večinoma qua (redko quae) kdo, kaj; kak, kateri, za besedami ne, si, nisi, num (prim. tudi ecqua, ecquod): obstitit, ne qua sibi statua poneretur N., nisi qui deus subvenerit Ci., ne cui rei parcat N., quaeritur, num quod officium … maius sit Ci., si qua alia memoriā digna erunt N.; toda: num quae trepidatio Ci., num quae libido Ci., si qui Romae esset demoratus Ci., si quae contra naturam sunt Ci.

Opomba: Star. obl.: nom. sg. m (relat. in indef.) quoi (v rabi v stlat. in do konca republike), gen. quoius = cuius Pl.; dat. quoii in quo͡i = cui Pl., quō Varr. V sklanjatvi se obl. pron. qui, ki se sklanja po drugi sklanjatvi, mešajo z obl. pron. quis, ki se sklanja po tretji sklanjatvi. Od tod dat. in abl. pl. poleg quibus tudi que͡is V., Lucr. in quīs Cu., S., V., H., poleg abl. sg. quōcum tudi quīcum (iz *quīdcum) Ci. idr., redkeje je quīcum = quacum V. Napačno se (redko) abl. quīcum uporablja nam. quibuscum: Pl. (Capt. 1003). Star. obl. abl. sg. n quī je okamenel v členico (gl. pod quī2, adv.).

quitter [kite] verbe transitif o-, za-pustiti, ločiti se (od)

quitter ses fonctians opustiti svoje funkcije
quitter ses vêtements odložiti obleko
quitter ses gants sleči rokavice
quitter le deuil odložiti žalno obleko
quitter l'habit religieux odložiti redovniško obleko
ne pas quitter des yeux ne izpustiti iz oči
quitter la place à quelqu'un napraviti prostor komu
quitter sa peau preleviti se; spremeniti se
ne quittez pas l'écoute (l'appareil) ostanite pri oddajniku (pri telefonskem aparatu)
quitter le droit chemin zapustiti pravo pot, zaiti na stranska pota
la vie l'a quitté umrl je
le train a quitté les rails vlak se je iztiril
quitter le lit, la chambre vstati iz postelje, spet iti iz sobe (bolnik)
quitter la partie opustiti kaj, odnehati; (vieilli) spregledati, odpustiti
je vous quitte de me répondre ni vam treba odgovoriti mi
se quitter razstati se, raziti se, ločiti se
ils se sont quittés bons amis razšla sta se kot dobra prijatelja
quitter prise spustiti; odnehati

raccord [rakɔr] masculin spoj, spojka, spojitev; priključitev na cev; téléphonie, télégraphie, télévision priključek; figuré prehod

raccord coudé kolenasta spojka
raccord à la voie priključek na tir
faire un raccord vzpostaviti zvezo
faire un raccord (familier) obnoviti (svoje) nalepotičenje

race¹ [réis] samostalnik
tek, tekanje
figurativno potek, tek (časa, stvari, življenja itd.); hitra struja, tok reke, brzica
ameriško rečno korito, jez, kanal; mlinski žleb, rake
šport dirka, tekma, tekmovanje (tekačev, konj, jadrnic itd.)
figurativno tekmovanje, boj, borba

the races konjske dirke
race boat šport tekmovalni čoln
race driver voznik dirkalnega avtomobila, avtomobilski dirkač
race horse dirkalni konj
the race for the presidency tekmovanje za predsedništvo
bicycle-race kolesarska dirka
boat-race veslaška tekma
horse-race konjska dirka
motor-race avtomobilska, motorna dirka
a half-mile race tek na pol milje
the armement race tekma v oboroževanju
obstacle race tek čez zapreke
mill-race mlinski žleb, rake
to attend the races prisostvovati konjskim dirkam
to go to the races iti, hoditi na dirke
to run a race udeležiti se dirke
figurativno his race is run življenje se mu je izteklo
his race was nearly run bil je skoraj na koncu svoje življenjske poti

ragione f

1. um, razum, pamet:
l'età della ragione zrelost
perdere il lume della ragione znoreti

2. utemeljevanje, dokaz; argument:
allegare le proprie ragioni navesti svoje argumente
non sentire ragione ne si dati dopovedati
a maggior ragione tem bolj
a ragione veduta po temeljiti presoji

3. star. sodišče; pravica; ekst. pristojnost:
palazzo della Ragione sodna palača
non è di mia, tua, sua ragione ni v moji, tvoji, njegovi (njeni) pristojnosti
a chi di ragione v roke, v vednost pristojnemu, odgovornemu
di pubblica ragione splošno znan
aver ragione di qcn. koga premagati

4. prav:
la ragione sta dalla sua parte on ima prav
aver ragione imeti prav
aver ragione da vendere imeti še kako prav
dare ragione a qcn. dati komu prav
a ragione prav, upravičeno
di santa ragione pog. obilo, pošteno

5. ekst. vzrok, razlog:
per ragioni di forza maggiore zaradi višje sile
ragione per cui in zato
farsi una ragione vdati se (v usodo)

6. račun; pojasnilo:
domandare ragione zahtevati pojasnilo
rendere ragione di qcs. polagati račun o čem

7. mera, višina, razmerje, sorazmerje:
in ragione del 10 per cento za deset odstotkov
in ragione inversa v obratnem sorazmerju

8.
ragione sociale ekon. ime podjetja
ragione di Stato višji državni interesi

raison [rɛzɔ̃] féminin razum, pamet; razlog, povod, vzrok; pravica, upravičenost; pojasnilo, razlaga, obračun; zadoščenje; commerce tvrdka, firma; mathématiques razmerje

à raison de 20 francs le mètre po ceni 20 frankov meter
à bonne, à juste raison po pravici, z vso pravico
à plus forte raison s toliko večjo pravico, tem bolj, toliko bolj, toliko prej; kaj šele; da ne rečem
avec raison s pravico, upravičeno
comme de raison kot je prav
en raison de z ozirom na, zaradi; (= à raison de) v razmerju z
pour la raison que ... iz razloga, ker ...
plus que de raison več kot je prav (dobro), preko pametne mere
pour des raisons de commodité zaradi enostavnosti
pour n'importe quelle raison iz katerega koli razloga
pour raison de quoi zaradi tega, iz tega razloga
pour raison de santé iz zdravstvenih razlogov
raison de plus (to je) razlog več, tem več vzroka, razloga za
âge masculin de raison starost, leta razsodnosti
mariage masculin de raison preračunljiva poroka (zakon)
raison d'Etat državni razlogi (oziri)
raison d'être upravičenost (pravica, smisel, razlog do) obstoja
raisons de famille družinski oziri, razlogi
raison du plus fort pravica močnejšega
raison probante dokazilen razlog, dokaz
raison sociale, de commerce oznaka tvrdke, tvrdka
avoir raison imeti prav
avoir raison de quelqu'un, d'une difficulté premagati koga, težkočo
avoir de bonnes raisons imeti dobre razloge
il n'a pas toute sa raison on ni čisto pri pravi pameti
cela n'a ni rime ni raison to nima ne glave ne repa
demander raison zahtevati zadoščenje (à quelqu'un de quelque chose od koga za kaj)
donner raison à quelqu'un komu prav dati
entendre raison uvideti
il n'entend pas raison njemu se ne da nič dopovedati
être en raison directe, inverse (mathématiques) biti v direktnem, obratnem razmerju
faire raison dati zadoščenje
se faire une raison vdati se v neizogibno(st)
se faire raison soi-même sam si poiskati zadoščenje
mettre à la raison spraviti k pameti, spametovati (koga)
parler raison pametno govoriti
perdre la raison izgubiti pamet, ponoreti
rendre raison de quelque chose da(ja)ti račun o čem, figuré pojasniti kaj
tirer, faire raison de quelqu'un maščevati se komu
il y a raison en tout, pour tout vse ima svoje meje
raison n'a point de lieu sila je močnejša od pravice
comparaison n'est pas raison primera (še) ni dokaz; podobnost nima dokazilne moči

ram|a¹ ženski spol (-e …) anatomija die Schulter
šport prosta rama der Freiarm
medicina izpah rame die Schulterverrenkung
figurativno z ramo ob rami Schulter an Schulter, Seite an Seite, Mann an Mann
obesiti čez ramo torbico ipd.: (sich) umhängen
zadeti na ramo breme: schultern, aufschultern
rame množina Schultern množina
ozke rame schmale Schultern
ki ima ozke rame schmalschultrig
povešene rame Hängeschultern
čez rame um die Schultern
potegniti glavo med rame sich ducken, den Kopf einziehen
vzeti na svoje rame figurativno auf seine Schultern nehmen
zadeti na rame breme: schultern
šport stoja na ramah der Schulterstand
| ➞ → rame

ráma (-e) f

1. anat. spalla; omero:
dvigniti, povesiti rame alzare, abbassare le spalle
potrepljati po ramah dare una pacca sulle spalle
ima široke rame ha buoni omeri, ha spalle robuste
na ramah a spalla
na ramo, čez ramo a tracolla
skomigniti z ramami stringersi nelle spalle
pren. ne segati do rame komu non arrivare alle caviglie di qcn.
vreči skrb čez ramo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
pren. dvigniti koga na rame portare qcn. sulle spalle
pren. pasti komu na rame ricadere sulle spalle di qcn.
prevzeti odgovornost za kaj na svoje rame assumersi la responsabilità di qcs.
biti z ramo ob rami essere pari, uguali
bojevati se z ramo ob rami combattere spalla a spalla

2. alp., obl. spalla
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
grad. stopniščna rama rampa di scale
voj. na ramo! spall'arm!

ramasser [ramase] verbe transitif zbrati, pobrati, nabrati; nagrabiti; familier zgrabiti, ujeti, prijeti

se ramasser zbrati se skupaj, (jež) zviti se v klobčič; populaire zopet vstati
ramasser une bûche, une pelle (populaire) pasti na tla pri hoji, v teku
ramasser du foin avec un rateau nagrabiti seno z grabljami
(figuré) ramasser ses forces zbrati svoje moči
ramasser des ordures, des chiffons pobirati smeti, cunje
le professeur a ramassé les cahiers profesor je pobral zvezke
ramasser des champignons dans les bois nabirati gobe v gozdovih
ramasser son style (figuré) zgostiti svoj slog
la police les a ramassés dans une rafle policija jih je prijela, aretirala v raciji
on en ramasse à la pelle tega je na pretek
ramasser une volée dobiti batine
ramasser un bon rhume dobiti hud prehlad

ramener [ramne] verbe transitif nazaj privesti, nazaj pripeljati; privesti domov; odbiti (sovražnika); oživiti (modo); zopet napeljati (pogovor) (à na); opozoriti (à quelque chose na kaj); reducirati (une fraction ulomek)

se ramener (dati) se reducirati
la ramener (populaire) širokoustiti se; hoteti uveljaviti svoje stališče
ramener une jeune fille chez elle spremiti mladenko, dekle domov
ramener la paix zopet vzpostaviti mir
ramener sa gueule (populaire) hrupno protestirati
ramener ses cheveux sur le devant česati si lase naprej (čez plešo)
ramener à la raison zopet spametovati
ramener (un noyé) à la vie spet oživiti (utopljenca)
ramener tout à soi biti egocentričen

rána (-e) f

1. med. ferita, lesione; (odprta rana) piaga, ulcerazione:
rana se celi, se gnoji la ferita si cicatrizza, suppura
globoka, gnojna, lahka, krvava rana ferita profonda, purulenta, leggera, sanguinolenta
rana na pljučih caverna polmonare
rana v želodcu ulcera
prisadna rana ferita cancrenosa
smrtna rana ferita mortale, letale
celjenje ran cicatrizzazione, rimarginazione delle ferite
pren. obliž za rane cerotto
pren. lizati svoje rane leccarsi le ferite
pren. čas celi vse rane il tempo è un gran dottore, il tempo è medico
strelna rana ferita d'arma da fuoco
sponka za rane graffetta per le ferite, punto metallico
vbodna rana ferita da punta
ugrizna rana morso, morsicatura
rel. Kristusove rane, znamenja Kristusovih ran stimmate

2. pren. ferita; ekst. piaga:
nezaceljiva rana nesrečne ljubezni l'inguaribile ferita di un amore infelice
rakava rana korupcije la piaga della corruzione

rang [rɑ̃] masculin vrsta; red, čin; položaj, mesto; rang; architecture sloj kamenja

par rang de taille po velikosti
par rang d'ancienneté po službenih letih
à son rang po vrsti
en rangs v strnjenih vrstah
en rang d'oignons v eni vrsti
officier masculin sorti des rangs (militaire) častnik, ki je izšel iz vrst navadnih vojakov
avoir rang de capitaine imeti čin stotnika
avoir le rang sur quelqu'un imeti prednost pred kom
être au rang de spadati k; imeti čin, položaj (česa)
être, se mettre sur les rangs sodelovati, udeležiti se (tekmovanja)
garder, tenir son rang (ob)držati svoj položaj
mettre quelqu'un au rang des amis šteti koga med (svoje) prijatelje
se mettre au rang de prištevati se k
prendre rang uvrstiti se (parmi med); imeti trden položaj
prendre rang avant quelqu'un imeti prednost pred kom
rompre les rangs (militaire) razbiti vrste, raziti se
serrer les rangs stisniti, zgostiti vrste, stisniti se skupaj

ransack [rǽnsæk] prehodni glagol
temeljito pregledati (preiskati, prebrskati, premetati) po vseh kotih; (o)pleniti, (o)ropati

to ransack one's conscience izprašati si vest
to ransack one's pockets preiskati (prebrskati) svoje žepe

rassembler [rasɑ̃ble] verbe transitif zbirati, (zopet) zbrati; združiti

se rassembler zbrati se
rassembler ses forces, ses idées, son couraqe zbrati svoje moči, svoje misli, svoj pogum
rassembler des matériaux pour une œuvre zbrati material za neko delo
rassembler les troupes zbrati čete
rassembler des preuves zbirati dokaze

razdrobi|ti (-m) aufsplittern, zersplittern
razdrobiti svoje sile sich verzetteln

razgrínjati (-am) | razgrníti (-em)

A) imperf., perf.

1. stendere; dispiegare:
razgrniti prt stendere la tovaglia
razgrniti krila dispiegare le ali al volo

2. spargere; sciorinare

3. (razkrivati, razkriti) scoprire, svelare, esporre, presentare:
esejist razgrinja svoje poglede na čas in sodobnike il saggista mette a fuoco il proprio tempo e gli autori contemporanei

B) razgrínjati se (-am se) | razgrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. stendersi, estendersi:
po prisojni strani hriba se razgrinjajo vinogradi sul versante solatio del monte si stendono vigneti

2. spuntare, emergere, aprirsi:
za ovinkom se je pod nami razgrnila lepa dolina superata la curva, si aprì in basso una valle amena

razkazováti to show, to exhibit, to display, to expose to view

razkazováti komu mesto to show someone round the town
razkazováti svoje znanje to show off one's knowledge
razkazováti se to show off