Franja

αὐτό-ματος 2 [Et. αὐτός + mn̥tos, lat. mens, mentis] 1. ki (se) sam premika ali deluje τρίποδες, iz lastnega nagiba, prostovoljno. 2. kar se samo od sebe vrši, nastane, sam od sebe, slučajen, naraven ἅλες, θάνατος; o rastlinah ki same od sebe rastejo, samorastel; ἐκ, ἀπὸ τοῦ αὐτομάτου slučajno, sam od sebe.

αὐτο-χόωνος 2 (χόανος) ep. samo ulit, neobdelan, masiven, iz celega, gost.

αὔτως, poet. tudi αὕτως adv. [Et. kor. aw(e), lat. ve, n. pr. vē-cors, brez-umen; lat. au, n. pr. au-fero; slov. u, n. pr. u-bežati; gršk. še αὔσιος, nem. öde (got. autheis), ἐτός, ἐτώσιος istega pomena] 1. na isti način, takisto, ὡς δ' αὔτως takisto pa, ravno tako, še zmerom tako, še ravno tako, αὔτως ὥς prav tako, kakor. 2. zgolj, samo, kar tako, tako nekako, καὶ αὔτως tudi sicer, že tako. 3. a) brez ovinkov, kar naravnost; b) zaman, brezuspešno, brez vzroka (z μάψ).

ἀ-χίτων, ῶνος 2 brez spodnje obleke, brez hitona, samo v zgornjem oblačilu.

βοή, ἡ [Et. iz g^wowā, slov. govor, govoriti] 1. a) glasno klicanje, krik, klicanje na pomoč; bojni klic, bojni hrup ali metež; βοὴν ἀγαθός veleglasen, hraber v boju; ὅσον ἀπὸ βοῆς ἕνεκεν samo (z ozirom na bojni klic) navidez; b) klicanje, prošnja, molitev. 2. glas, šumenje, bučanje (morja), petje (ptic), glas (piščalke), βοὴν ἔχειν = βοᾶν.

δή (gl. δέ) veznik 1. časovno (= ἤδη) a) že, πάλαι δή že zdavnaj, δὴ γάρ kajti že, καὶ δή tudi že, δή ποτε že enkrat; b) ravno, zdaj (pa), pravkar, δὴ τότε ravno tedaj, νῦν δή ravno sedaj; c) takoj, nemudoma; d) šele, νῦν δή = sedaj šele, δή ποτε vendar enkrat. 2. a) poudarja predstoječo besedo: seveda, kajpada, (za)res, gotovo, pač, ὅτι δή ker pač, καὶ δή zares, in celo, in na primer, οὐ δή gotovo ne, zares ne, εἰ δή če res, οὐ γὰρ δή kajti gotovo ne, καὶ δὴ καί in tako seveda tudi, povrh pa še, δὲ καὶ δή pa že celo, τὲ … καὶ δή kakor … tako zlasti tudi; b) ravno, σὺ δή ravno ti; c) celo, prav, τότε δή prav tedaj; d) pri izpodbujanju: vendar, no, samo, λέγε δή povej no (vendar), μὴ δὴ ἔλπεο samo ne upaj, εἰ γὰρ δή da bi vendar; e) pri adi. in pron. πολὺς δή marsikateri, μόνος δή popolnoma sam. 3. sklepa ali povzema torej, namreč, zato, potemtakem, οὕτως δή kakor rečeno, ἄγε δή daj torej.

δι-όπερ (= δι' ὅπερ) 1. vsled česar pač, ravno zaradi tega, prav zato. 2. zato ker, samo zato ker.

δόξα, ἡ (δοκέω) 1. mišljenje, mnenje, predstava, nauk, domnevanje, dozdevek, pričakovanje, misel, ἡ τῶν πολλῶν δόξα javno mnenje; παρὰ δόξαν, ἀπὸ δόξης proti pričakovanju, κατὰ δόξαν, δόξῃ po (mojem) mnenju, kakor sem pričakoval; δόξαν λέγω povem samo svojo misel; δόξαν παρέχω vzbujam mnenje. 2. sklep, namen, načrt. 3. sodba, ki jo imajo drugi o meni; dober ali slab glas, slava, sloves, ugled; οὐ πρὸς τῆς δόξης ni mu v čast; ἐν δόξαις ὄντες ki uživajo velik ugled; δόξαν ἔχω z inf. sem na glasu, da; pravijo o meni, da. 4. NT slava, blesk, veličastvo, čast.

εἷς, μία, ἕν, gen. ἑνός, μιᾶς, ἑνός [Et. iz ἑμς, sem-s; μία iz σμ-ια, ἕν iz sem, idevr. sem = ena; lat. sem-per, sem-el; sim-plex, singuli, similis iz semilis; gršk. ἅμα, ὅμός, ἅπαξ] 1. eden, edin, samo eden εἷς μόνος, εἷς τις; οὐδὲ εἷς niti eden, prav nobeden, εἷς ἕκαστος vsak posamezen, εἷς τε ἕκαστος vsi posamezni, εἷς καθ' εἷς po eden, posamezni NT, τὸ καθ' εἷς kar vsakega zadeva, χαθ' ἕν po eno NT; καθ' ἕν γιγνόμεθα zedinimo se, ἀπὸ μιᾶς(sc. γνώμης) soglasno, εἰς μίαν βουλεύομεν skladni smo, ἐπὶ μιᾶς τεταγμένοι ladja pri ladji. 2. = τίς nekdo, neki.

εἰσ-άπαξ adv. naenkrat, hipoma, samo enkrat.

ἐξ-αιτέω 1. act. in pass. zahtevam, terjam, prosim σμικρόν, τινά τινος koga od koga (za ženo), τινά τι, z acc. c. int. zahtevam, da kdo kaj stori; poseb. zahtevam, da se mi kdo izroči. 2. med. zahtevam, prosim zase, τινά τι prosim koga česa, izprosim si kaj od koga χάριν, NT τινά poželim si koga; izprosim si koga, izprosim komu osvoboditev ali pomiloščenje Ἀσπασίαν, odvrnem kaj od koga s prošnjo, preprosim koga μὴ φεύγειν; πρόσχημα ἡμέας zahtevajo (samo na videz) našo izročitev.

ἐξ-ερέω² in med. ep. (samo praes. in impf.) izprašujem, preiskujem, pregledujem.

ἐπιμαχία, ἡ odbojna zveza (samo za obrambo).

ἐπιστολιμαῖος 2 (ἐπιστολή) pismen, samo na papirju, papirnat δυνάμεις.

ἐποπτικός 3 1. kar spada k poslednjemu, najvišjemu posvečenju, τὰ ἐποπτικά zadnje in najvišje posvečenje. 2. samo onim dostopen, ki so posvečeni v misterije, skriven, tajen διδασκαλίαι.

ἐφημέριος 2 ep. ἐφ-ήμερος (ἡμέρα), dor. ἐφ-ᾱμέριος in ἐφ-ᾱ́μερος 1. (na) ta dan, tega dne. 2. ki samo en dan traja, enodneven, za en dan, ἐφημέρια φρονῶ mislim samo na danes (ne pa tudi na bodočnost), minljiv. 3. vsakdanji, za en dan odmerjen.

ἡμι-όλιος 2 (ὅλος) poldrugi, μισθός poldruga plača (sedanja in še polovica prejšnje); ἡμιολία, ἡ poldruga (lahka) ladja, ki je imela samo polovico veslačev, da je ostal prostor za borilce, λῃστρική roparska ladja.

ἡμι-πέλεκκον, τό ep. polsekira, ki je imela samo eno rez, sekirica.

ἦ-μος (gl. τῆμος) veznik korrel. k τῆμος, τηνικαῦτα, τότε ep. ion. poet. 1. ko, kadar, med tem ko. 2. bržko, kadarkoli (vedno z ind., samo Od. 4, 400 cj. = vsakokrat, kadar).

θεός, ὁ, ἡ [Et. iz kor. fēs-, lat. feriae, festus ali pa iz dhwesó-s, slov. dehniti, dihati (iz dhus-), duh, duša (iz dhous-). – Obl. voc. NT θεέ, gen. dat. pl. ep. θεόθιν]. 1. bog, božanstvo, boginja, ἡ νερτέρα Perzefona; σὺν θεῷ (θεοῖς) z božjo pomočjo, hvala Bogu, τὰ τῶν θεῶν božja volja, zakon, bogoslužje, žrtve; τὰ πρὸς θεῶν božja volja, τὰ παρὰ θεῶν prorokbe, prorokovanje, τὰ τῶν θεῶν καλῶς ἔχει dolžnostim nasproti bogovom je zadoščeno; τὰ πρὸς τοὺς θεούς = τὰ τῶν θεῶν kar se tiče dolžnosti nasproti bogovom. 2. podoba bogov, hram, svetišče. 3. ep. kot adi. rabljen v comp. θεώτερος = θειότερος (θύραι samo za bogove, ne za ljudi).