Franja

stearat samostalnik
kemija (kemijska spojina) ▸ sztearát
Litijev hidroksid je močna baza, iz katere pri segrevanju z maščobo nastane litijev stearat – milo. ▸ A lítium-hidroxid erős bázis, zsír jelenlétében hevítve lítium-sztearátot, szappant képez.
Profesor John Harwood z Univerze v Cardiffu je prepričan, da je visok delež stearatov v kakavovem maslu odgovoren za nadzor topljenja in stabilnosti čokolade v ustih. ▸ John Harwood, a Cardiffi Egyetem professzora úgy véli, hogy a kakaóvajban lévő sztearátok aránya felelős a csokoládé olvadásának és szájban való stabilitásának szabályozásáért.

sténj mèche ženski spol

svečni stenj mèche de bougie
stenj pri svetilki mèche de lampe (à huile)

sténj mecha f

svečni stenj pábilo m, pabilo m
stenj pri svetilki mecha f de lámpara

stereotip samostalnik
1. pogosto v množini (o vnaprejšnji sodbi) ▸ sztereotípia, sztereotipikus kép, sztereotip képV Jugoslaviji je o Slovencih vladal stereotip, da so zadržani, da niso tako odprti. ▸ Jugoszláviában a szlovénokról az volt a sztereotipikus kép, hogy zárkózottak, hogy nem annyira nyitottak.
Stereotipi pogosto nastajajo zaradi premajhnega poznavanja problema, dogajanja. ▸ A sztereotípiák gyakran a probléma, a történések ismeretének a hiányából erednek.
Treba je tudi razbiti stereotip o tem, da je splavov vedno več. ▸ El kell oszlatni azt a sztereotípiát is, hogy egyre több az abortusz.
Serija je naredila tudi pomembne korake naprej pri rušenju rasnih stereotipov. ▸ A sorozat fontos lépéseket tett a faji sztereotípiák megdöntésében is.

2. (o posplošeni podobi) ▸ sztereotípia
Je stereotip ameriškega delavca – neumen, nespreten in netoleranten. ▸ Az amerikai dolgozó sztereotípiája – buta, ügyetlen és nem toleráns.
Nočem biti stereotip šefa kuhinje z visoko kapo in kuhati po preživetih pravilih. ▸ Nem akarok a főzősapkás séf sztereotípiája lenni, aki elavult szabályok szerint főz.
Od vseh večjih andaluzijskih mest je morda Jerez tisto, ki najbolj tipično predstavlja stereotip Španije. ▸ Az összes nagyobb andalúziai város közül talán Jerez az, amely a legjobban megmutatja a Spanyolországgal kapcsolatos sztereotípiákat.

3. nekdaj, tiskarstvo (tiskovna forma) ▸ sztereotípia
V preteklosti so pogosto uporabljali odlitke oziroma stereotipe, sedaj pa so jih izpodrinile svetločutne fotopolimerne plošče. ▸ Régebben gyakran használtak öntvényeket vagy sztereotípiákat, de ezeket mára felváltották a fényérzékeny fotopolimer lemezek.

stik¹ moški spol (-a …)

1. (dotik) die Berührung, die Tuchfühlung, (navezava) der [Anschluß] Anschluss

2. der Kontakt (telesni Körperkontakt)
stiki množina Kontakte množina
|
navezovanje stikov die Fühlungnahme
ki ima težave pri navezovanju stikov kontaktgestört
negovanje stikov die Kontaktpflege
nezmožen/nesposoben za navezovanje stikov kontaktunfähig
nezmožnost navezovanja stikov die Kontaktunfähigkeit, omejena zmožnost: die Kontaktarmut
pomanjkanje stikov die Kontaktarmut
poskus navezave stika der Annäherungsversuch
prepoved/preprečitev stikov die Kontaktsperre
težava pri navezovanju stikov die Kontaktschwierigkeit
zavrtost v navezovanju stikov die Kontaktschwäche
zavrt v navezovanju stikov kontaktschwach
bati se stikov/izogibati se stikom kontaktscheu sein
navezati stike z in Verbindung treten mit, Kontakt aufnehmen mit
ki rad navezuje stike kontaktfreudig
ki nerad navezuje stike kontaktscheu, kontaktarm
odprtost za stike die Kontaktfähigkeit, Kontaktbereitschaft
odprt za stike kontaktfähig
pogrešati stike unter Kontaktmangel leiden
prekiniti stike z brechen mit, [Schluß] Schluss machen mit
priti v stik z in Berührung kommen mit
spraviti v stik z in Berührung bringen mit
stopiti v stik z/vzpostaviti stike z Kontakt aufnehmen mit, Kontakte herstellen mit
vzpostavljanje/navezovanje stika die Kontaktaufnahme
biti v stiku in Verbindung sein, Tuchfühlung haben mit, in Kontakt stehen mit
ostati v stik in Verbindung bleiben, (ne prekiniti pogovorov) im Gespräch bleiben, s stroko: die Fühlung nicht verlieren
v osebnem stiku von Mensch zu Mensch ➞ → stiki z javnostjo

stískanje (-a) n pressatura, torchiatura, spremitura; schiacciamento, stringimento; stretta, ekst. lesina, spilorceria; fiz. compressione:
stiskanje rok stretta di mano
stiskanje grozdja pressatura, torchiatura dell'uva, ammostatura
stiskanje pri srcu stringimento al cuore
med. hemostatsko stiskanje compressione emostatica
fiz. stiskanje plinov compressione dei gas

stískati¹ (-am) | stísniti (-em)

A) imperf., perf.

1. stringere, tenere stretto, comprimere, tirare:
stiskati koga na prsi stringere qcn. al petto
stiskati ustnice, zobe stringere le labbra, i denti
stiskati pas tirare la cinghia

2. comprimere, spremere, torchiare; pigiare:
stiskati grozdje pigiare l'uva
stiskati olje spremere, torchiare l'olio
stiskati limono spremere il limone
stiskati seno, slamo v bale rimballare il fieno, la paglia
stiskati v primež ammorsare

3. pren. opprimere, gravare, schiacciare:
stiskati z davki gravare con le imposte

4. pren. (povzročiti topo bolečino) stringere:
pri srcu ga stiska si sente stringere il cuore

5. pren. lesinare, risparmiare:
stiskati pri hrani risparmiare sul cibo

6. pog. (povzročiti, da kdo umre) colpire, cogliere:
stisnil ga je infarkt è stato colto da infarto

7. pog. stisniti jo svignarsela, battersela, tagliare la corda
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. skrivaj stiskati figo di nascosto fare le corna
pren. stiskati mošnjo tirare i cordoni della borsa
pog. pod vrhom ga je stisnilo un po' sotto la cima è crollato dalla fatica
stisniti denar za kaj racimolare i soldi per qcs.
stisniti zadnji izpit superare l'ultimo esame
stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe
stisniti zobe stringere i denti, sopportare
stisniti zahvalo iz sebe barbugliare due parole di ringraziamento

B) stískati se (-am se) | stísniti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. nascondersi, accucciarsi:
stiskati se v kot incantucciarsi

2. stringersi, pigiarsi, accalcarsi

3. (preriniti se) infilarsi, farsi largo (tra)

stókati gémir, geindre, soupirer, sangloter, se plaindre

stokati pri branju lire d'une façon heurtée (ali en trébuchant sur les mots)

stókati gemir; gimotear; suspirar; lanzar ayes

stokati pri branju leer con vacilación

stólček (pručka) footstool; low stool

stólček pri klavirju piano stool

stólček tabouret moški spol , escabeau moški spol

stolček v točilnici (pri klavirju) tabouret de bar (de piano)

stolováti (-újem) imperf.

1. avere residenza, risiedere (di sovrano, governatore)

2. regnare:
Habsburžani so pri nas stolovali do konca prve svetovne vojne gli Asburgo regnarono da noi fino alla fine della I guerra mondiale

3. pren. trovarsi; ekst. vivere, dominare; troneggiare

stólp torre f ; (zvonik) torre f de la iglesia

babilonski stolp torre de Babel
grajski, opazovalni stolp vigía f
razgledni stolp torre mirador, mirador m, atalaya f
stražni stolp atalaya f
trdnjavski stolp torreón m
obrambni stolp torre defensiva
oklopni stolp torre acorazada, torre blindada
vrtalni stolp castillete m de sondeo, pozo m
vrtljiv stolp torre giratoria
vodéni stolp tromba f, manga f (de agua)
vodni stolp depósito m elevado de agua; cambija f
stolp pri tanku torrecilla f blindada
stolp za skoke v vodo torre de saltos

stòlp tower; (cerkveni) steeple, church tower

babilonski stòlp biblija tower of Babel
stražni stòlp watch tower
razgledni stòlp outlook tower
Eiffelov stòlp the Eiffel Tower
poševni stòlp v Pisi the leaning Tower of Pisa; (pri šahu) rook, castle
konica stòlpa spire, (top of) steeple
kronan s stòlpom surmounted with a steeple, pesniško steepled, steeplecrowned
opremljen s stòlpom (zgradba) steepled
iti na stòlp to go up the tower
kot stòlp se dvigati nad čem to tower over something
vrtalni stòlp (na nafto) derrick

stòlp tour ženski spol ; (zvonik) clocher moški spol

babilonski stolp la tour de Babel
grajski stolp tour du château, (opazovalni) échauguette ženski spol
obrambni stolp tour de défense
oklepni stolp tourelle blindée (ali cuirassée)
vrtljivi oklopni stolp (pri tanku) tourelle (ali coupole) cuirassée tournante
stražni stolp tour de guet, beffroi moški spol, (v taboriščih ujetnikov) mirador moški spol
vodeni stolp trombe ženski spol (d'eau)
vodni stolp château d'eau
vrtalni stolp tour de forage, derrick moški spol
zračni stolp (fizika) colonne ženski spol d'air
stolp za skoke v vodo plongeoir moški spol (à étages)

stopi|ti¹ [ó] (-m) stopati

1. treten (čez treten über, naprej vortreten, naproti (jemandem) entgegentreten, nazaj zurücktreten, noter hineintreten, hereintreten, pod treten unter, untertreten, sem hierhertreten, stran wegtreten, v hineintreten, ven heraustreten), einen Schritt machen
stopiti naprej vortreten, vorgehen, nachrücken
narobe stopiti fehltreten, einen falschen Tritt machen
stopiti na (pot ipd.) (einen Weg) beschreiten
stopiti na prste auf die Zehen treten, sich auf die Zehenspitzen/Zehen stellen, komu (jemandem) auf die Zehen treten, figurativno auf die Finger treten
stopiti pred javnost vor die Öffentlichkeit treten, hervortreten
stopiti pred oči komu (jemandem) unter die Augen treten
stopiti pred oltar vor den Traualtar treten
stopiti v akcijo in Aktion treten, tätig werden, aktiv werden
stopiti v glavo kri, domišljavost: in den Kopf steigen, zu Kopfe steigen
figurativno stopiti v ospredje in den Vordergrund treten, hervortreten
figurativno stopiti v ozadje in den Hintergrund treten, zurücktreten
stopiti v prazno ins Leere treten
stopiti v službo pri in Dienst treten bei
stopiti v stik z Kontakt aufnehmen mit
stopiti v veljavo in Kraft treten
stopiti vstran (umakniti se) zur Seite treten
stopiti v zakonski stan in den Stand der Ehe treten, in den Ehestand treten
stopiti v zvezo z/s sich in Verbindung setzen mit

2. h komu (obiskati) eine Stippvisite machen (bei), (jemanden) kurz besuchen; s prošnjo ipd.: vorsprechen bei

3.
prositi koga, naj stopi noter/ven hereinbitten, herausbitten

stopníca step; stair

stopníce pl stairs pl, staircase
po stopnícah navzgor upstairs
po stopnícah navzdol downstairs
najvišja stopníca the top stair
predzadnja zgornja (spodnja) stopníca the top (the bottom) stair but one
stopníca pri vratih doorstep
pozor na stopníco! mind the step!
polžaste stopníce spiral staircase, winding staircase
predvežne stopníce perron
tekoče stopníce moving staircase, travolator, travelling staircase; escalator; moving stairway
vretenaste, zavite stopníce corkscrew staircase
iti po stopnícah gor to go up (ali to climb, to ascend, to mount) (the) stairs
priti po stopnícah (dol) to come downstairs

stran² ženski spol (-i …) (smer, mesto, plat) leva, desna …: die Seite (boljša Schokoladenseite, čelna Stirnseite, gradbeništvo, arhitektura Giebelseite, dlačna - pri krznu, koži Haarseite, dovodna/vstopna Einsteckseite, hrbtna/narobna Rückseite, Rückenseite, južna Südseite, kosmata Haarseite, kreditna Habenseite, notranja Innenseite, obalna Landseite, od Sonca osvetljena Tagseite, odvetrna pomorstvo Leeseite, osojna Schattseite, Schattenseite, podtlačna, sesalna Saugseite, prava Außenseite, prečna Querseite, prisojna die Sonnseite, Sonnenseite; privetrna pomorstvo Luvseite, sprednja Schauseite, severna Nordseite, spodnja Unterseite, spodnja stran lista Blattunterseite, sprednja Vorderseite, trebušna Bauchseite, upogibna Beugeseite, usnjena Lederseite, vrhnja Oberseite, vrtna Gartenseite, vzdolžna Langseite, vzhodna Ostseite, zadnja Hinterseite, Rückseite, zahodna Westseite, zunanja Außenseite, zunanja stran sklepa Streckseite)
cestna stran die Straßenseite (na cestno stran nach vorn heraus, zur Straße)
na pobočju: gornja stran die Bergseite
dolnja stran die Talseite
dobra stran der Vorteil, die starke Seite, das Gute an
druga stran die andere Seite, die Kehrseite (medalje die Kehrseite der Medaille)
na drugo stran čez cesto ipd.: nach drüben, preko plotu, potoka: hinüber
(rasti herüberwachsen)
z druge strani von drüben
stran obraza Gesichtsseite
slaba stran der Nachteil, die Schattenseite, schwache Seite
svetla stran Lichtseite
menjava strani šport der Seitenwechsel
zavzemanje za eno stran die Parteinahme

na strani an der Seite
na desni strani rechts, rechterhand, rechterseits
na levi strani links, [linkerhand] linker Hand, linkerseits
na gornji strani oben, obenliegend
na južni/severni/vzhodni/zahodni strani südseitig/nordseitig/ostseitig/westseitig
na spodnji strani unten, [untenliegend] unten liegend
vidljivost na vse strani die Rundumsicht
biti na strani koga an (jemandes) Seite stehen, für (jemand) Partei ergreifen, Partei nehmen für
imeti pravico na svoji strani das Recht auf seiner Seite haben
imeti simpatije na svoji strani eine gute Presse haben
na obeh straneh auf beiden Seiten, beiderseits
na vseh straneh überall, rundherum
na vse strani nach allen Seiten
leteti na vse strani [auseinanderfliegen] auseinander fliegen
na zadnji strani hinten hinaus, auf der Rückseite

ob stran an die Seite
ob strani an der Seite, abseits, (ob boku) seitlich
postaviti ob stran komu v pomoč: zur Seite stellen (se sich)
pustiti ob strani (ne upoštevati) außer Betracht lassen
stati ob strani beiseitestehen, (pomagati) zur Seite stehen, beistehen, z nasveti in dejanji: mit Rat und Tat beistehen

od strani von der Seite
gledati od stran von der Seite ansehen
od prednje/leve/desne/zadnje strani von vorn/links/rechts/hinten
pogled od sprednje/zadnje strani die Vorderansicht/Rückansicht
od nobene strani keinerseits

po strani auf der Seite
po babičini/materini/očetovi strani großmütterlicherseits/mütterlicherseits, väterlicherseits
po desni/levi strani rechts/links, rechtsseitig/linksseitig
hoja po levi/desni strani das Linksgehen, das Rechtsgehen
po drugi strani figurativno anderenteils, andererseits
po eni strani einesteils, einerseits
po spodnji strani unterseits

s strani seitens, vonseiten, von Seiten (des)
s strani države staatlicherseits, von Staats wegen
s strani uprave behördlicherseits
s strani vlade regierungsseitig

stran³ ženski spol (-i …)

1. der Teil
kriva stran der [schuldtragende] Schuld tragende Teil
ločen kot kriva stran schuldig geschieden
tožeča stran der klagende Teil
tožena stran der Beklagte ( ein -r)

2. pravo die Seite, die Partei (nasprotna Gegenseite, Gegenpartei, upniška Gläubigerseite)
stran pri pogajanjih o kolektivni pogodbi die Tarifpartei
nameni nasprotne/druge strani die Gegenabsicht
obveza druge strani die Gegenverpflichtung
priča nasprotne strani der Gegenzeuge
s strani tožnika klägerischerseits

strán¹ side; (knjige ipd.) page; (bók) flank; (smer) direction

na levi (desni) stráni on the left (right) side
na obeh stráneh on either side
na tej (oni) stráni on this (that) side
na to (ono) strán to this (that) side, hither (thither), here (there)
od vseh stráni from everywhere, from all sides, from all quarters
od stráni (z boka) laterally
z moje stráni for my part, as for me
na eni stráni (figurativno) on the one hand
na drugi stráni on the other hand
na vse stráni in every direction
z vseh stráni on all sides, from all parts
s te (z one) stráni from this (that) side
naslovna strán title page
sprednja strán front, frontispiece
notranja (zunanja) strán inner (outer) side (ali face), the inside (the outside)
prava (neprava, narobe) strán right (wrong) side
prava (neprava) strán kovanca obverse (reverse), pogovorno heads (tails)
dobra (slaba) strán (figurativno) good (bad) point
močna strán (figurativno) strong point, forte
šibka strán (figurativno) weak point, foible, (senčna) drawback
strán neba point of the compass, cardinal point
svetla, sončna the bright, the sunny side (of something)
senčna strán the dark side, (figurativno) drawback, the seamy side
prva (oziroma zadnja) prazna strán flyleaf
južna strán south (ali sunny) side
prisojna strán sunny side
vetrna strán weather side
udarec od stráni side blow
držati se ob stráni (figurativno) to remain neutral, not to take sides, (figurativno) to sit on the fence
stati ob stráni (proč) to stand aloof from
dajati na strán (varčevati) to put by (ali on one side), to save
hodil je ob moji stráni he walked beside me
šel je v to strán he went in that direction
pet stráni manjka v knjigi there are five pages of the book missing
gledati koga po stráni to look at someone askance
napasti s stráni to attack on the flank
stvar ima svoje dobre in svoje slabe stráni the thing has its good as well as its bad aspects
pridobiti koga na svojo strán to win someone over, to bring someone to one's side
pustiti ob stráni to lay aside
preiti na drugo strán to change sides, (k drugi stranki) to go over to the other side
premotriti vprašanje z vseh stráni to view a question from all sides
preskočiti strán (pri branju) to skip a page
prinesti kaj (v časopisu) na prvi stráni ZDA to front-page something
postaviti se na strán koga (opredeliti se za koga) to take someone's side, to side with someone
videti le lepo strán stvari to look on the sunny side of things
na drugi stráni (lista)! (= obrni list!) (see) overleaf!