Franja

smoker [smóukə] samostalnik
kadilec, -lka; prekajevalec (mesa)
železnica vagon (kupé) za kadilce; koncert, pri katerem je dovoljeno kaditi
ameriško moška družba

a heavy smoker strasten (verižni) kadilec
smoker's throat angina od kajenja

smoking-concert [smóukiŋkɔ́nsət] samostalnik
koncert, pri katerem se pije pivo ali vino ter je dovoljeno kaditi

smoking-jacket [smóukiŋdžækit] samostalnik
domač suknjič, ki se nosi (doma) pri kajenju

snapdragon [snǽpdrægən] samostalnik
botanika navadni odolin; božična igra, pri kateri se rozine jemljejo iz gorečega žganja; ena takih rozin

sniff¹ [snif] samostalnik
(po)vohanje, (po)duhanje; hlipanje, smrkanje, jokanje, cmerjenje; glasno vdihavanje zraka (vonjave, dišave itd.) skozi nos, šum (zvok), ki nastaja pri tem; kratek dih
figurativno prezirljivo vihanje nosu

a sniff of fresh air vdihljaj svežega zraka
take a sniff of this brandy poduhajte malo to žganje!

snorkel [snɔ́:kəl] samostalnik
navtika, vojska cev za zrak pri potopljeni podmornici

sobrestar* (glej estar) siliti v koga; trdovratno vztrajati pri

sobrevista ženski spol naličnik (vizir) pri čeladi

sobrevivir preživeti; pri življenju ostati

sōbrietās -ātis, f (sōbrius) treznost, in sicer

1. treznost = zmernost pri pitju: Sen. ph., Val. Max. idr.; metaf. sploh zmernost, vzdržnost: vitae Dig.; pooseb. Sōbrietās -ātis, f Sobríetas = Zmernost, Vzdržnost, sovražnica Venere: Ap., Prud.

2. pren. pametnost, razumnost, preudarnost, bistroumnost, razboritost: consiliorum Amm.

sociable [sóušəbl]

1. pridevnik (sociably prislov)
družaben, ki ima rad družbo, priljuden, prijeten (za družbo), dostopen, prijateljski, prisrčen

2. samostalnik
ameriško, cerkev družabni sestanek; odprta kočija z nasprotnimi sedeži; dvosedežen tricikel (motorno kolo, letalo); sedež v obliki črke S, pri katerem sedeče osebe gledajo druga drugo v obraz

sòčēnje s
1. posredovanje pri ženitvi, snubljenje
2. dial. odkrivanje in ovajanje tatu

sōdēs (skrč. iz sī audēs) izraz iz pogovornega jezika = če se ti ljubi, če se ti da, če ti je drago, če ti je ljubo, če je (to) tvoja dobra volja, če te je volja, če si pri volji, če hočeš, če mogoče blagovoliš (z inf.), prosim: copulando verba iungebant, ut sodes pro si audes Ci.; sicer kot izraz vljudnosti, ki večinoma stoji za imp., redko pred njim: Pl., Cat., Pers., Ap., Sid. idr., dic sodes, tace sodes Ter., iube sodes nummos curari Ci. ep., vescere sodes H., corrige, sodes, hoc H., sodes, dic Iuv.

soggolare v. tr. (pres. soggolo) dati podbradnik; zapeti visoko, pri vratu

soìhljebnīk (ijek.), soìhlebnīk m (ek.) tovariš pri mizi, s katerim deliš sol in krxth

solòjednīk m tovariš pri mizi, ki z nami je sol in kruh

sonic boom [sɔ́nikbu:m] samostalnik
aeronavtika močan pok pri prebitju zvočnega zidu

sophisticate [səfístikeit]

1. prehodni glagol & neprehodni glagol
predstaviti (prikazati) sofistično, izkriviti, popačiti, preobračati, (po)kvariti (kakovost vina, enostavnost, naravnost), napraviti nenaravno ali izumetničeno; namenoma delati napačne sklepe, posluževati se sofizmov pri sklepanju

2. samostalnik
(redko) izkušena oseba

3. pridevnik (redko) ➞ sophisticated

sòpívec -vca m drug pri piću

sortior -īrī -ītus sum (sors2)

I. intr. žrebati, srečkati: Pl., Suet., Vell., Lact. idr., cum praetores designati sortirentur Ci., (sc. consules) comparare inter se aut sortiri iussi L., dum legiones de ordine agminis sortiuntur T., praetor certā lege sortiuntur Q. določa sodnike po žrebu (z žrebom). Subst. Sortientēs -ium, m (Κληρούμενοι) Žrebajoči, naslov Dífilove (grške) komedije: Clerumenoe vocatur haec comoedia Graece, Latine Sortientes Pl. —

II. trans.

1. po žrebu (z žrebom, žrebajoč, žrebaje) določiti (določati, določevati), (raz)deliti (razdeljevati) (si) kaj, žrebati, srečkati za kaj: Suet. idr., iudices Ci., dicas (gl. to besedo), provinciam Plin. iun., sese sortiturum esse cum collega provinciam Ci. ep., consules Asiam et Syriam sortiuntur Ci., consules inter se provincias compararent sortirenturve L., huc delecta virûm sortiti corpora (= delectos s. viros) includunt V.; z odvisnim vprašanjem: quasi sortiri, quid loquare Ci., num sortiuntur inter se, quae declinet, quae non? Ci., consules sortiti, uter dedicaret L.; occ. po žrebu (z žrebom, žrebajoč, žrebaje) dobi(va)ti, doseči (dosegati, dosezati), izžrebati kaj, prižrebati si, prisrečkati si kaj, po žrebu (z žrebom) pripasti komu kaj, peregrinam (sc. provinciam) est sortitus L., nec regna vini sortiere talis H., Necessitas sortitur insignes et imos H. izžreba = dobi z žrebom v svojo pest.

2. metaf. (po usodi, naključju) dobi(va)ti, doseči (dosegati), preje(ma)ti, najti, pripasti (pripadati) komu kaj: mediterranea Asiae L., casu quod te sortitus amicum H., si Maeonium vatem (Homerja za pesnika) sortita esses O., sortire post te alium atque alium dominum Plin. iun., Atheniensem dominum (za gospodarja) Sen. rh., vitae finem Cu., exitum facilem Suet., fata tam tristia Sen. tr., patrem metuentem sabbata Iuv., maritum Ap., filium Dig., ferae bestiae praecipitia ingenia sortitae Cu. ki imajo hudo strastno čud (naravo), obdarjene z izjemno strastno čudjo (naravo), ki imajo zelo divji značaj, mores hominesque nostri et tempora et ingenia cultiora sortiti Cu. ki pripadajo obdobju višje duševne omike (duševne omike na višji ravni), singula locum teneant sortita (= quem sortita sunt) H., flumina sortita loco distantes ripas O. ki imajo, imajoče; occ.
a) izbrati (izbirati) (si), preskrbeti (si), priskrbeti, poskrbeti za kaj: sortitus fortunam oculis V. potem ko si je izbral (izbravši si) … najsrečnejše mesto (za smer kopja) = potem ko je določil najugodnejše mesto (za smer kopja), subolem armento sortire quotannis V., matrimonium sortiri Iust.
b) razdeliti (razdeljevati) si, deliti kaj s kom: pariter laborem sortiti V., sortiti vices V., legio, sortita periclum V., gentis Claudiae regnum in plebem sortitae L. — Od tod pt. pf. sortītus 3 (s pass. pomenom) pri žreb(anj)u vzdignjen (dvignjen), izžreban, prižreban, prisrečkan: pila Pr. izžrebana glasovalna kroglica; večinoma v adv. abl. sortītō
a) po žrebu (žrebanju), z žrebom (žrebanjem), žrebajoč, žrebaje: sacerdotem sortito capi iubet Ci., sortito coguntur dicere Ci., ceteras (sc. provincias) proconsulibus sortito permisit Suet.
b) po usodi, po naključju, naključno, slučajno, po naravi: tibi sortito id obtigit Pl., lupis et agnis quanta sortito obtigit discordia H.