Franja

Zadetki iskanja

  • Cenomanī -ōrum, m Kenomani, kelt. ljudstvo, ena izmed vej Avlerkov (Aulercī), jugozahodno od Pariza: C. Del jih je prebival v gornji Italiji ob Minciju: L. Od tod adj. Cenomanus (Genumanus) 3 kenomanski (genumanski): salicta Helv. Cinna ap. Gell. (ki piše Genumana).
  • Cerberus (Cerberos) -ī, m (Κέρβερος) Kerber, triglavi (pri H. stoglavi, centiceps) pes, ki straži ob vhodu v podzemlje: Ci., V., H., O. idr. Od tod adj. Cerbereus 3 Kerberov: os O., facies canum Cerbereae Lucr. peklenski psi, portae Stat. vrata v podzemlje.
  • cerca blizu, v bližini; okoli

    de(sde) cerca v bližini, iz bližine
    anda cerca de rendirse zrušil se bo od utrujenosti
    situado lo más cerca najbliže ležeč
    son cerca de las dos približno dve je ura
    embajador cerca de la corte de España poslanik na španskem dvoru
    cerca de pri, zraven, ob; približno
    cerca de aquí, por aquí cerca tu v bližini
    cerca de mí pri meni
  • Cerēs, Cereris, f (prim. osk. Kerri = lat. Cereri, Cereali = umbr. Serfie; prait. obl. *keres-)

    1. Cerera, Saturnova in Opejina (Ops) hči, Jupitrova in Plutonova sestra, Prozerpinina mati, docela istovetna z gr. Demetro. Bila je boginja poljedelstva, omike, plodnosti in zakonov: Ca., Varr., O., Tib. idr., flava Ceres (po barvi zrelega žita) V., tellus spicea donet Cererem corona H., Cer. Hennensis (ker je imela svetišče v Henni) Ci., Cereri has nuptias facere Pl. = brez vina.

    2. met. Cererin dar, t. j. setev, žito, plodovi, sadje, kruh, živež: Naev. fr., Corn., sine Cerere et Libero friget Venus Ter., fruges cererem appellamus Ci., Cererem corruptam undis... expediunt V., Cereremque canistris expediunt V., rubicunda Ceres medio succiditur aestu V., ruges et Cererem ferunt H., reddit ubi Cererem tellus inarata H. Od tod adj. Cereālis (Ceriālis) -e
    a) Cereri posvečen: cenae Pl. tako obilni kakor ob Cererinem prazniku, pompa Varr., papaver V., Col., nemus, sacrum O.; subst. α) Cereālēs -ium, m tisti, ki tekajo sem ter tja kakor Cerera, ki išče svojo hčer: Hier. β) Cerealia (Ceriālia) -ium, n (sc. sacra) Cererin praznik, ki ga je obhajalo ljudstvo 12. IV.: Varr., Ci. ep., O.; na ta praznik so bile vedno tudi igre v cirkusu, od tod (apoz.) Cerealia ludi: L. igre ob Cererinem prazniku.
    b) Cererin: dona O., Sil., munera O. = kruh.
    c) žiten, krušen: herbae O. setvina, sulci O. posejane brazde, sapor Plin. žitni ali pšenični okus, aurae Plin., aediles Cereales Dig. od Cezarja postavljeni edili žitničarji, ki so imeli na skrbi posle z žitom in zalaganje rim. mesta z živežem, Cereale solum V. podloga iz kruha; subst. Cereālia -ium, n žita: Plin.
  • cērnita f izbor, izbira; odbiranje; separacija:
    cernita manuale mont. ročno odbiranje
    cernita magnetica magnetna separacija
    cernita di cantiere odbiranje, separacija ob izkopu
  • cerrar [-ie-] zapreti (se), zakleniti (se); ograditi; zajeti; zašiti, zamašiti; zapečatiti; zaključiti; zalepiti; (do)končati; nastopiti; poteči

    cerrar la boca umolkniti, utihniti
    cerrar la mano pest stisniti
    cerrar la marcha kot zadnji korakati (hoditi)
    cerrar el ojo umreti
    cerrar los ojos zatisniti oči
    a ojos cerrados slepo
    en un (abrir y) cerrar de ojos v hipu, kot bi trenil
    cerrar el pico molčati, jezik za zobmi držati
    cerrar con alg. planiti na koga
    al cerrar el día ob nastopu noči
    hora de cerrar policijska ura
    ha cerrado la noche temna noč je že
    la puerta cierra bien (mal) vrata se dobro (slabo) zapirajo
    ir cerrando počasi se celiti
    ¡cierra, España! v napad, Španija! (star bojni klic Špancev)
    cerrarse (za)celiti se; pooblačiti se
    cerrarse en callar trdovratno molčati
  • certō -āre -āvī -ātum (certus) pravzaprav odločiti (odločevati), od tod

    1. bojevati se, boriti se: vi et armis Ci., utrum igitur utilius... armis cum hoste certare an venenis? Ci., c. de imperio cum populo romano Ci., c. de principatu armis T., proelio C., S., bello L., T., acie V.; v pass.: Romani sic habuere... cum Gallis pro salute, non pro gloria certari S., multo mutuoque certatum est sanguine Vell., die, quo Bedriaci certabatur T. ko se je bila odločilna bitka, multum certato pervicit T. po dolgotrajnem boju; pren.: cum scelere nobis certandum est Ci., aequitas certat cum iniquitate Ci.; pesn. trans.: certatus nobis orbis Sil. za katerega smo se bojevali.

    2. pren.
    a) z besedami se bojevati = prepirati se, pričkati se, prerekati se: verbis, oratione L., certatum est maledictis inter eos L., vilem certare ob hircum H., c. cum usuris fructibus praediorum Ci. z dohodki zemljišč; pesn. trans.: certata lite deorum Ambracia O. za katero so se bogovi prepirali.
    b) pred sodiščem razpravljati, obravnavati, pravdati se: de sponsione certare, iure certare, suis legibus, iudicio aequo, de hereditate c. Ci., foro si res certabitur H., certandae multae dies advenit L. rok javne razprave o globi.
    c) bojevati se, boriti se = kosati se, poganjati se za kaj, tekmovati, tekmujoč si prizadevati: c. cursu cum aequalibus S., vobiscum de amore rei publicae certant Ci., c. de virtute Cu., parsimoniā cum ultimis militum L., verrimus aequora certantibus remis V.; z dat.: solus tibi (s teboj) certat Amyntas V., certant cygnis ululae V., z inf.: Lucr., Sen. ph., Sil., Stat., Plin. iun., certat Phoebum superare canendo V., neque vincere certo V., hunc... turba Quiritium certat... tollere honoribus H., aequales certat superare legendo O., c. evadere Cu. — Dep. soobl. certor -āri -ātus sum: Hyg., It., Vulg.
  • cervēllo m (m pl. -li, f pl. -la)

    1. (pl. -la) anat. možgani:
    bruciarsi le cervella, farsi saltare le cervella pognati si kroglo v glavo

    2. ekst. pamet, razum:
    avere molto, poco cervello biti pameten, nespameten
    avere il cervello di una gallina pren. biti kurje pameti
    avere un gran cervello pren. biti strašno pameten
    avere il cervello nelle nuvole, nella lingua, nei calcagni pren. nepremišljeno govoriti, ravnati
    uscire di cervello, dare di volta al cervello pren. biti ob pamet, obnoreti (tudi šalj.);
    mettere il cervello a partito, a bottega pren. priti k pameti
    lambiccarsi, struggersi il cervello pren. mozgati
    avere stoppa nel cervello pren. imeti slamo v glavi

    3. pren. mozeg, možgani:
    il cervello dell'organizzazione mozeg organizacije
    fuga dei cervelli beg možganov

    4.
    cervello elettronico elektronski možgani, računalnik
    PREGOVORI: chi non ha cervello abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah
  • cēssō -āre -āvī -ātum (frequ. glag. cēdere)

    1. pravzaprav zaostajati, od tod obotavljati se, odlašati, odlagati, muditi se, kasneti: haud quaquam etiam cessant Ter. do zdaj še ne izostajajo, do zdaj še ne morejo biti tu, nisi forte ego vobis... cessare nunc videor, cum bella non gero Ci., strenuus homo et numquam cessans Cu., quodsi cessas aut strenuus anteis, nec tardum opperior nec praecedentibus insto H., et properare loco et cessare H., cessans morbus H. dolgotrajna, quid tua fulmina cessant? O., cessata tempora O., Sil. zamujeni čas; brezos.: Ter., quia ab hoste est cessatum L., nec cessatum est ab his Cu.; z notranjim objektom: quidquid (kolikor časa) apud durae cessatum est moenia Troiae V. Skladi: z in in abl.: nunquam cessare in studio suo Ci. popustiti, odnehati, quod nunc cessatum in officio est L., in iis cessat ira deae L. izostaja, c. in excolenda gloria Cu.; s samim abl.: muliebri audaciā c. L. premalo... drznosti kazati; pesn.: z in in acc.: cessas in vota precesque...? V. kasniš z obljubami in prošnjami...?; z inf.: ego hinc migrare cesso Pl., quid cessat hic dare praecepta? Ci., quid cessatis regis inimicum occidere? Cu.; pogosto kot poziv: cur cessas? quid cessas? quid cessatis? ali samo cessas? Ter., Tib., Cu., Sen. ph. zakaj se obotavljaš (obotavljate)? pojdite vendar! pojdite že! cessas alloqui? Ter. nagovori ga vendar! quid mori cessas? umri vendar! umri že! occ. jur. zamuditi, izostati = ne priti ob pravem času na sodišče: Dig., culpāne quis an aliqua necessitate cessasset Suet.

    2. odnehati, prenehati, popustiti (popuščati) v čem, mirovati za nekaj časa: ne cessaret per hibernorum tempus L., quia oculorum cessabat usus Cu., cessantibus luminibus Front., quod earum fiduciā cultura agrorum cessaret Suet., repentina morte consulis cessans honor Suet. izpraznjena častna služba; z a(b): non die umquam cessaverunt ab opere L., nullum tempus cessabat a novae cladis spectaculo L. ni bil brez..., nullus dies cessat ab aliqua re Suet. ne mine dan brez...; pogosto v pass. brezos.: nihil c essatum est ab apparatu operum L., nec cessatum ab armis est neque naviter pugnatum L., si a privilegiis parentum cessaretur T.; (redko) z abl. gerundii: c. loquendo It. nehati govoriti, z inf.: non cessat detrahere Ci. neprenehoma znižuje, non cessavit criminari Suet. neprenehoma je dolžil, non (nec) cessare s quoad = ne mirovati, dokler ne: nec cessasse, quoad omnem regiae stirpis subolem deleret Iust.; v pass. s quin: nec cessatum... est, quin... invicem se trucidarent Iust.; occ. biti brezposeln, praznovati, počivati, mirovati: cur tam multos deos nihil agere et cessare patitur? Ci., si quid cessare potes, requiesce sub umbra V., cessabimus unā Pr. hočemo skupaj praznovati, cessatum ducere curam H. poslati počivat = uspavati, utešiti, haud tanto cessabit discrimine rerum V. (o Junoni), cessant pedes Ph., desertis cessant sacraria lucis Pr., cessasse Letoidos aras O. so bili brez žrtev, grave suspenso vomere cesset opus Tib.; pesn. z dat.: tua non aetas umquam cessavit amori Pr. se je neprestano vdajala ljubezni; (o poljih) počivati, v prahi pustiti: Lucan., tonsas cessare novales V., c. in annum tertium Plin., cessata arva O.; (o denarju) ne(po)rabljen ležati: G. (Dig.); (o razmerah, poseb. jur. o zakonih, sodbah, odredbah idr.) ne veljati, ne spoštovati se, ne izvajati se, odpasti (odpadati): cessat ergo sacrorum haec ratio (vzrok) Arn., cessat actio iniuriarum, cautio, edictum, poena edicti, arbitrium iudicis, legatum, revocatio Icti.; subst. pt. pr. cessantium partes Paul. (Dig.) deleži odpadajočih volilojemalcev.
  • césta (public) road, (v mestu, vasi) street; way; ZDA (široka v velemestu) avenue

    deželna césta highway, main road, VB highroad, trunk road, arterial road
    glavna césta highway, highroad (between towns); high street, ZDA main street
    državna césta, avtomobilska cést motorway, ZDA expressway, superhighway; (široka prehodna) thoroughfare, ZDA artery
    césta v Oxford the Oxford road, the road to Oxford
    stranska césta side road, (v mestu) side street
    makadamizírana césta macadamized road
    prometna, živahna césta busy (ali crowded) street
    javna césta public road
    asfaltirana césta asphalted road
    z gramozom nasuta césta metalled road
    tlakovana césta paved road
    vijugasta césta winding road
    hitra césta ZDA speedway
    dobra (slaba) césta road in good (bad) repair
    césta s prepovedjo parkiranja no-parking street, street closed to parking
    rimska, mlečna césta astronomija galaxy, Milky Way
    na césti in the street, on the street
    delo na césti roadworks
    gostilna ob césti roadside inn, VB žargon roadside caff
    uporabnik céste road user
    za promet zaprta césta! road closed to traffic!
    ta césta je zaprta za promet z vozili this road is closed to vehicular traffic
    césta je zagačena the road is jammed
    iti po césti to go by the road
    ta cesta gre (pelje, vodi) iz Londona v Southampton this road goes from London to Southampton
    stanujem čez césto I live just across the street
    vreči koga na césto to turn someone out, to put someone out (in the street); to send someone packing
  • césta (-e) f

    1. strada; via:
    ravna, široka cesta strada diritta, larga
    asfaltirana, makadamska cesta strada asfaltata, selciata
    dovozna, enosmerna, glavna cesta strada di accesso, a senso unico, principale
    obvozna cesta circonvallazione
    slepa cesta vicolo cieco
    Tržaška cesta via Trieste
    cesta Ljubljana—Zagreb la strada Lubiana—Zagabria
    dela na cesti lavori in corso
    cesta pelje v la strada porta a
    vas leži ob cesti il villaggio è situato lungo la strada
    ceste se križajo le strade si incrociano
    prečkati cesto attraversare la strada
    zapeljati s ceste uscire di strada

    2. (razdalja do namembnega kraja, pot) strada (tudi pren.):
    cesta do tja je še dolga fin là c'è ancora un bel pezzo di strada
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    cesta ob Arnu, ob Seni, ob Tiberi lungarno, lungosenna, lungotevere
    avt. avtomobilska cesta (strada) carrabile
    avt. hitra cesta strada a percorrimento rapido
    avt. prednostna cesta strada con diritto di precedenza
    avt. dvopasovna cesta strada a due corsie
    astr. Rimska cesta Via lattea
    pren. otroka je vzgajala cesta il bambino è cresciuto per le strade
    pren. dobro meriti cesto barcollare ubriaco
    pren. denarja ne pobiram na cesti il denaro non mi casca dal cielo
    nevesto je pobral s ceste la sposa l'ha raccattata dalla strada
    pren. koga vreči, pognati na cesto gettare qcn. sulla strada, sul lastrico
    pren. biti na cesti trovarsi sulla strada
    pren. biti zmeraj na cesti essere sempre in giro, fuori di casa
    gledati na cesto dare sulla strada
  • cētārius 3 (cētus) k morskim ribam spadajoč: ludis cetariis T. ob ribiških igrah. Od tod subst.

    1. cētārius -iī, m trgovec z morskimi ribami, poseb. s tuni, tunar: Ter., Ter. ap. Ci., Varr. ap. Non., Col. idr.

    2. cētāria -ae, f: Plin., ali cētārium -iī, n: H. ribnik, sestav mrež, v katere so lovili tune.
  • Cēȳx -ȳcis, acc. -ȳca, m (Κήϋξ)

    1. Keiks, Luciferjev sin, kralj v Trahinu ob Ojti, z ženo Alkiono spremenjena v samca in samico vodomca: O., Hyg.

    2. pl. apel. cēȳcēs -um, m vodomci (samci) (naspr. halcyones samice vodomca): Plin.
  • chafe1 [čéif]

    1. prehodni glagol
    odrgniti, obrabiti, oguliti; pogreti
    figurativno razburiti, dražiti

    2. neprehodni glagol (on, against ob)
    drgniti se
    figurativno razburjati, jeziti, vznemirjati se
  • chair [šɛr] féminin (živo, surovo, sadežno) meso; sesekljano, zmleto meso; koža; poltenost, spolni nagon

    de chair et d'os iz mesa in kosti
    en chair et en os živ, utelešen; osebno
    en pleine chair globoko, figuré prav v srcé
    entre chair et cuir pod kožo
    ni chair ni poisson ne krop ne voda, ne ptič ne miš
    des bas couleur chair nogavice (kot koža) rožnate barve
    chair à canon hrana za topove
    chair d'une poire meso pri hruški
    chair de mouton bravina, ovčje meso
    chair de poule kurja polt
    chair vive živo, zdravo meso
    être bien en chair biti lepo rejen
    donner la chair de poule à quelqu'un koga prestrašiti
    parents masculin pluriel selon la chair pravi (ne adoptivni) starši
    c'est la chair de sa chair to je njen otrok
    (religion) le Verbe s'est fait chair beseda je meso postala
    (religion) vendredi chair ne mangeras ob petkih ne jej mesa
  • chaise [šɛz] féminin stol; technique osnova, temelj, ogredje

    chaise cannée, paillée, rembourrée, pliante trstni, slamnat (spleten), oblazinjen, zložljiv stol
    chaise à bascule gugalni stol
    chaise à dos naslanjač
    chaise longue ležalni stol
    chaise de dactylo stol pri pisalnem stroju
    chaise de malades bolniški stol
    chaise percée nočni stol (prenosno stranišče za bolnika)
    chaise à porteurs nosilnica
    chaise de poste poštna kočija
    chaise roulante, à roulettes stol na kolesih
    chaise à vis vrtljiv stol
    être assis, se trouver entre deux chaises (figuré) (ob)sedeti, biti med dvema stoloma
    mener une vie de bâton de chaise živeti neredno, razuzdano življenje
  • Chalcis -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Χαλκίς) Halkida,

    1. glavno evbojsko mesto ob Evripu, z mostom povezano s celino, rojstni kraj gr. govornika Izeja in pesnikov Evforiona in Likofrona: N., L., Vell. idr., imenovano tudi Chalc. Euboeae Plin. Evbojska Halkida. Od tod adj.
    a) Chalcidēnsis -e halkidski, iz Halkide: hospes L., cum Timagora Chalcidense Plin.; subst. pl. Chalcidēnsēs -ium, m Halkidci, preb. Halkide: L., Plin., ali sploh halkidski Jonci na Evboji, ustanovitelji mnogih naselbin (najstarejše so bile Cumae Kume, ki so same ustanovile naselbini Nolo in Abelo): Iust.
    b) Chalcidicēnsis -e, halkidski: colonia (= Cumae) Gell.
    c) Chalcidicus 3 (Χαλκιδικός) α) halkidski: Euripus Ci., creta Varr., Plin., galli Varr., fici Varr., Col., versus V., Q. pesnika Evforiona, arenae Val. Fl.; subst. Chalcidicum -ī, n (sc. conclave ali aedificium) halkidska soba, nekakšna soba v vogalu bazilik na obeh straneh tribunala: Vitr.; occ. prostorna soba v gr. hišah: Arn., Aus. β) pesn. = kumski (ker so Kume halkidska naselbina): arx (= Cumae) V., litora, turres Stat., carmen Stat. kumske Sibile, Nola Sil. (gl. spredaj pod Chalcidēnsis).

    2. Chalcis ad Belum Halkida ob Belu, mesto v Kelesiriji: Plin.

    3. gr. mesto v Arabiji: Plin.

    4. otok pri Etoliji: Plin.

    5. zaliv v Etoliji: Plin.
  • chalk1 [čɔ:k] samostalnik
    kreda; pastel
    pogovorno račun, dolg, kredit
    sleng praska

    as like as chalk and cheese, as different as chalk from cheese kot noč in dan (različna)
    not by a long chalk nikakor ne
    by a long chalk the best veliko boljši od vseh
    pogovorno to walk a chalk line biti trezen, vesti se skrajno spodobno
    chalk talk predavanje ob risbah na tabli
    not to know chalk from cheese ne imeti niti pojma, prav nič ne razumeti
    sleng to walk (ali stump) one's chalks ucvreti jo
  • Chalybēs -um, m (Χάλυβες) Halibci,

    1. ljudstvo ob južni obali Črnega morja, sloviti rudarji in jeklarji (jeklo χάλυψ, od tod ime Χάλυβες Chalybes = Jeklarji; po drugih razlagah je jeklo χάλυψ dobilo ime po njih): V., Cat. (z gr. gen. pl. Chalybōn), Val. Fl. idr.

    2. ljudstvo v Keltiberiji ob reki Halibu (Halybs), ki je prav tako slovelo po jeklarstvu: Iust.
  • champ [šɑ̃] masculin polje, njiva; (prost) prostor; figuré področje, območje; pluriel, vieilli (ravna) pokrajina

    champ d'action akcijsko, delovno polje
    champ d'activité področje dejavnosti, poslovno področje
    champ d'atterrissage pristajališče
    champ d'atterrissage de fortune zasilno pristajališče
    champ d'aviation letališče
    champ de bataille bojišče
    champ de course(s) dirkališče, tekališče
    champ de foire sejmišče
    champ d'investigation področje raziskovanja
    champ libre popolna svoboda delovanja
    champ magnétique magnetno polje
    champ de manœuvre vojaško vežbališče
    champ de mines minsko polje
    champ de ski smučišče
    champ de tir strelišče; strelno polje
    à tout bout de champ ob vsaki priložnosti, vsak hip
    à travers champs čez polja, vseprek, ne po poteh
    en plein champ sredi polj, na prostem
    sur-le-champ takoj, pri priči, na mestu
    travaux masculin pluriel des champs poljska dela
    avoir la tête aux champs (figuré) ne biti pri stvari
    avoir un œil au champ et l'autre à la ville povsod svoje oči imeti
    couper à travers champs iti po bližnjicah čez polje
    courir les champs potikati se po polju, figuré zaiti, izgubiti se
    donner la clef des champs osvoboditi
    donner libre champ à son imagination dati prost polet svoji domišljiji
    laisser le champ libre umakniti se
    laisser libre champ proste roke dati (à quelqu'un komu)
    prendre du champ vzeti zalet
    prendre la clef des champs zbežati, pobegniti
    mourir; tomber au champ d'honneur umreti, pasti na polju slave (v vojni)