Franja

sám seul ; (samoten) solitaire, isolé; même ; (osebno) personnellement, en personne ; (nemešan) pur, sans mélange

čisto sam samcat tout (ali absolument) seul, esseulé
jaz sam moi-même
mi sami nous-mêmes
sam od sebe de soi-même, de son propre gré, de son propre chef (ali mouvement, initiative), spontanément
sam si kriv c'est à toi seul la faute, tu es (le) seul à être coupable (ali fautif)
biti na samem s kom être en tête, à tête (ali seul) avec quelqu'un
pomagaj si sam! aide-toi toi-même!
sam vse narediti faire (ali régler) tout soi-même (ali tout seul)
iz same radovednosti par pure curiosité
sama dobrota je je elle est la bonté même (ali en personne)
imela je sobo sama zase elle avait une chambre à elle (seule)
sam zase biti, živeti mener une vie retirée (ali solitaire), vivre retiré, ne voir personne
to se razume samo po sebi cela va de soi (ali sans dire)
nesreča ne pride nikoli sama un malheur ne vient jamais seul

samomor [ô] moški spol (-a …) der Selbstmord, der Freitod, der Suizid, die Selbsttötung
narediti samomor Selbstmord begehen, sich das Leben nehmen, sich umbringen, in den Tod gehen
ki nagiba k samomoru selbstmordgefährdet, suizidgefährdet
misli na samomor Selbstmordgedanken množina
poskus samomora der Selbstmordversuch, Suizidversuch
grožnja s samomorom die Selbstmorddrohung, Suiziddrohung
stopnja samomorov die Selbstmordrate
val samomorov die Selbstmordwelle

samomor samostalnik
1. (o prostovoljni smrti) ▸ öngyilkosságBilo mu je tako hudo, da je pogosto pomislil na samomor. ▸ Annyira nehéz volt neki, hogy gyakran gondolt az öngyilkosságra.
Policija domneva, da je storil samomor zaradi ljubezenskih težav. ▸ A rendőrség feltételezései szerint szerelmi problémák miatt követett el öngyilkosságot.

2. (o propadu; o uničenju) ▸ öngyilkosságVztrajanje pri taki politiki je politični samomor, volivci vendar nismo nevedni ali celo neumni. ▸ Kitartani e politika mellett politikai öngyilkosság, elvégre mi, választók nem vagyunk tudatlanok és buták.Evropa z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov dela gospodarski samomor. ▸ Európa az üvegházhatású gázok kibocsátásának a csökkentésével gazdasági öngyilkosságot követ el.
Prepričan je, da se podjetnik ne sme usmeriti v eno dejavnost, ker s tem stori podjetniški samomor. ▸ Meggyőződése, hogy a vállalkozónak nem szabad egy tevékenységre összpontosítania, mivel ez vállalkozói öngyilkosság.

samomòr -ôra m sinucidere
□ narediti samomor a se sinucide

santiguar [gu/gü] pokrižati, blagosloviti; ljudsko pretepsti

santiguarse pokrižati se, križ narediti
¡santigüémonos! (pop) naredimo križ! ne kličimo vraga!

sapore m

1. okus; okusnost:
sapore buono, cattivo, dolce, amaro dober, slab, sladek, grenak okus
sapore forte, piccante močen, pikanten okus
cibo senza sapore jed brez okusa
dare sapore a qcs. narediti kaj okusnejše

2. pren. priokus; absol. živahnost, barvitost, obarvanost:
parole di sapore amaro besede z grenkim priokusom
dare sapore a qcs. narediti kaj mikavno, zanimivo

3. fiz. kvantno število leptonov

4.
sapori kulin. nareč. dišave, začimbe

5. kulin. nareč. omaka, aromatična začimba

sbarazzare

A) v. tr. (pres. sbarazzo) rešiti:
sbarazzare qcn. da una seccatura koga rešiti nadloge
sbarazzare la strada cesto narediti spet prehodno
sbarazzare la tavola pospraviti mizo

B) ➞ sbarazzarsi v. rifl. (pres. mi sbarazzo) znebiti se

scelus -eris, n (indoev. kor. *sqel(e)- upogniti, upogibati, (u)sločiti, zaviti, metaf. narobe, napačno ravnati; prim. skr. káṭaḥ, káṭiḥ, káṭī kolk, gr. σκέλος stegno, σκολιός upognjen, kriv, κῶλον = sl. člen, koleno, stvnem. scëlah = nem. scheel poševen, neumen)

1. zlodéjstvo, zločin(stvo), hudodelstvo, zlobno (zločesto, pregrešno, brezbožno) dejanje, ravnanje, ukrep: V., O., STAT. idr., facinus est vincire civem Romanum, scelus verberare, prope parricidium necare CI., scelestum ac nefarium facinus atque eius modi, quo uno maleficio scelera omnia complexa esse videantur CI., Piso sceleris condemnat generum suum CI. zaradi veleizdaje, kot vstajnika zoper državo, scelera et fraudes CI., licentia scelerum, scelerum conscientia S., scelus divinum et humanum L. proti bogovom in ljudem, minister sceleris L. pri zločinu (umoru), scelus legatorum interfectorum L. zločin umora, izvršenega nad poslanci, tamquam scelera ostendi oporteat, dum puniuntur, flagitia abscondi T., scelus facere, perficere CI. ali admittere CI. EP., SEN. TR. ali committere CI. ali (in sese) concipere CI. ali edere CI., L. ali suscipere CI. storiti (narediti, izvršiti) hudodelstvo (zločin), scelere se devincire ali se alligare ali se obstringere ali obstringi ali astringi CI. naložiti si, obremeniti se z zločin(stv)om, in scelera simul ac dedecora prorumpere T.; preg.: scelera non habere consilium Q.

2. meton.
a) zlobnost, hudobnost, zločinskost, brezbožnost, brezboštvo, podlost, ničvrednost, pregrešnost, lopovstvo, barabinstvo, barabstvo, barabija, malopridnost, nizkotnost, lokavost: alicuius furore et scelere concitata manus ista CI., ex hac enim parte pudor pugnat, illinc petulantia, … hinc pietas (domoljubje), illinc scelus CI. veleizdajstvo, salamandrae PLIN., nec bestiarum solum scelera sunt, sed interim aquarum quoque et locorum PLIN. lokavščine, scelera naturae (= potresi in drugi naravni pojavi) PLIN.
b) (konkr.) zločinec, zlobnež, hudobnež, hudodelec, brezbožnež, brezbožnik, podlež, ničvrednež, lopov, kriminalec, baraba, nizkotnež: ne bestiis, quae tantum scelus attigissent, immanioribus uteremur CI.; poseb. kot psovka: TER., AP. idr., scelerum caput PL. = največji lopov, lopov prve vrste; z gen.: scelus viri PL. lopovski mož, scelus artificis V. brezbožni (zločesti) spletkar (rovar kovarnik); o moških osebah s pron. m: is scelus PL., illic scelus TER.
c) (o stvareh slabega okusa): senapis scelera PL. izmet (izvržek) gorčice = ostudna gorčica.
d) kazen za zločin (za zlobno ali brezbožno dejanje): scelus expendere, merere V.
e) udarec usode, nesreča: quod hoc est scelus? PL. ali quid hoc est sceleris! TER. kako bridka usoda!, accidit infandum nostrae scelus puellae MART.

scen|a [é] ženski spol (-e …) die Szene
slika: nočna scena das Nachtstück
v gledališkem delu: der Auftritt; (scenografija) das Bühnenbild
figurativno strankarska scena die Parteienlandschaft
sprememba scene der Szenenwechsel
figurativno narediti sceno eine Szene machen
aplavz na odprti sceni der Szenenapplaus
na odprti sceni auf offener Szene

scenata f neljuba scena; javni škandal:
fare una scenata narediti sceno

scène [sɛn] féminin, théâtre oder; scena, prizor; nastop; prizorišče; torišče česa; dekoracija; gledališče; dramska umetnost; dogodek, pripetljaj; scena (prepir)

scène en plein air gledališče ne prostem
scène d'amour ljubezenska scena
scène de ménage zakonski prepir, scena
scène tournante vrtljiv gledališki oder
éclairage masculin de la scène scenska, odrska razsvetljava
metteur masculin en scène režiser
mise en scène mizanscena, režija
la scène- est à Londres dejanje se dogaja v Londonu
la scène se passe au moyen âge dejanje se dogaja v srednjem veku
adapter pour la scène porter à la scène prirediti za gledališki oder
avoir une scène avec quelqu'un imeti sceno, prepir s kom
entrer en scène nastopiti (na odru)
faire une scène à quelqu'un narediti komu sceno, prepirati se s kom
mettre sur la scène, porter à la scène postaviti na gledališki oder
mettre en scène uprizoriti, inscenirati
paraître sur la scène nastopiti na odru (kot igralec)
tenir la scène dolgo časa se držati na odru (igra)

scheiden (schied, geschieden)

1. intransitiv oditi, posloviti se; aus dem Leben scheiden umreti; freiwillig aus dem Leben scheiden narediti samomor; aus dem Amt scheiden odstopiti/upokojiti se

2. transitiv eine Ehe usw.: ločiti (sich se); (unterscheiden) ločevati (sich se); (teilen) razdeliti; Buchbinderei: rezati; Technik izločiti, izločevati; sich scheiden lassen ločevati se

schlank vitek; die schlanke Linie vitka linija; schlank machen narediti vitko, figurativ zreducirati

Schluß, Schluss, der, (Schlusses, Schlüsse)

1. konec, ([Abschluß] Abschluss) zaključek; Schluß damit! konec!, mir!; Schluß jetzt! zdaj je pa zadosti!; Schluß mit konec z; Schluß machen mit narediti konec (čemu, s čim), (aufhören) nehati z; Schluß machen mit einem Menschen: pretrgati vse stike; Schluß sein: mit jemandem ist Schluß konec je (koga) (umrl bo); mit jemandem/etwas ist Schluß konec je s (kom/čim)

2. (Ladenschluss) zapiranje ([Schlußfolgerung] Schlussfolgerung) sklepanje, sklep; einen Schluß ziehen sklepati, skleniti

3. Tür: tesnenje;

4. guten Schluß haben dobro se zapirati

5. Technik stik der Weisheit letzter Schluß višek modrosti

Schlußpunkt, Schlusspunkt, der, pika (tudi figurativ); den Schlußpunkt setzen narediti piko (unter pod)

schmackhaft okusen; jemandem etwas schmackhaft machen narediti privlačno (komu kaj)

schnippeln rezati/razrezati na koščke; ein Loch schnippeln in narediti luknjo v (s škarjami)

Schritt, der, (-/e/s, -e) korak; Technik korak, faza; pomik; stopnja; figurativ poteza; der erste Schritt prvi korak; den ersten Schritt tun/machen narediti prvi korak; Schritt für Schritt korak za korakom, postopno; Schritt um Schritt bolj in bolj; Schritt halten mit iti v korak z, slediti (čemu/komu); auf Schritt und Tritt folgen biti neprestano za petami; im Schritt fahren voziti korakoma/po polžje

sé

A) pron. sebe, se:
a sé posebej
da sé sam (brez tuje pomoči)
fare da sé narediti sam
va da sé jasno je
dentro di sé, fra sé e sé pri sebi
di per sé, in sé stesso sam po sebi, kot tak
essere, non essere in sé biti, ne biti pri polni zavesti
essere, uscire fuori di sé biti ves iz sebe, znoreti, zgubiti potrpljenje
essere pieno di sé biti domišljav, nečimrn
rientrare in sé priti k sebi, osvestiti se
tenere qcs. per sé kaj držati zase, česa ne zaupati

B) m notranjost

sectiō -ōnis, f (secāre)

I.

1. rezanje, odrez, odrezovanje, razrez, razrezovanje, zrezavanje, sékcija: corporum VITR., corporis GELL., membrorum AUG., brassicae PLIN.

2. occ.
a) kot medic. t. t. rezanje, odrez bolnega telesnega uda, amputácija, operacija, raztelešenje, razudba: bibitur ante sectiones punctionesque, ne sentiantur PLIN.
b) skopljenje, skopitev, kastrácija: sectionem meam flagitat AP.

3. pren. kot ret. t. t. (raz)delitev govora: de sectione in infinitum Q. –

II. klas. le metaf. kot publicistični t. t.

1. pokup (nakup, nakupovanje) in razprodaja na drobno od države zaplenjenih posestev (zlasti posestev izobčencev, obsojencev in proskribirancev), državni zakladnici pripadlih dediščin in pribojevanega plena, razpredelitev, razdelitev (razdeljevanje) takih posestev po kupcu (nakupovalcu) (sector), sékcija: SUET. idr., ad illud scelus sectionis accedere CI., exercendis apud aerarium sectionibus famosus T. kot nakupovalec in razdeljevalec od države zaplenjenih posestev, sectionem facere EUTR. narediti (prirediti, organizirati) javno dražbo, sectio publicanorum IUST. oderuštvo (odiranje, oderuške obresti) državnih zakupnikov pri podrobni razprodaji vsevprek v zakup vzetih državnih posestev.

2. meton. (konkr.) skupna množina zaplenjenih posestev, dražbena (avkcijska) masa, dražbeni sklad, sklad plena, ki se na dražbi pokupi, da se potem po delih razproda, razprodajnina: VARR., SUET. idr., pro sectione debebas CI., cuius praedae sectio non venierit CI., sectionem eius oppidi universam Caesar vendidit C., reliquias Neroniarum sectionum concessit T.