suprā, sinkop. abl. sg. f superā sc. parte (superus)
I. adv.
1. krajevno zgoraj, gori, (po)vrh(u): oleum supra siet Ca., qui omnia haec, quae supra et subter, unum esse … dixerunt Ci., magnoque numero iumentorum in flumine supra atque infra constituto C., torvus Draco serpit subter supraque revolvens sese Ci. poet., mare, quod supra (Zgornje = Jadransko), teneant quodque adluit infra (Spodnje = Tirensko (Etrur(ij)sko)) V., variae circumque supraque volucres volabant V., stupet inscia supra inpubesque manus V. čez nagnjena, ipse … toto vertice supra est V. jih presega, je višji, ut … corpora vidit victoremque supra hostem O. nad njimi, supra, non infra est deus Lact.; pesn. v popolni obl.: Prisc., supera calamos unco percurrere labro Lucr.; komp. superius bolj zgoraj, navzgor: alia superius rapiuntur Sen. ph.
2. časovno zgoraj, gori = prej, večinoma takrat, kadar se besedilo nanaša nazaj oz. se sklicuje na kaj „zgoraj, gori“, torej prej omenjenega: Gell., Cael., Vop. idr., quae supra scripta est Ca., ille, quem supra deformavi, ut ali quae supra dixi Ci., quae supra scripsi Ci. ep., ut supra scripsi Plin. iun., uti supra demonstravimus C., de quo (sc. filio) commemoravi supra N., ut ostendimus supra N., id quod iam supra tibi saepe ostendimus ante Lucr.; occ. iz prejšnjega časa (iz prejšnjih časov), iz prejšnjega obdobja, iz preteklega časa (obdobja), nazaj v preteklost: (sc. pauca) supra repetere S. poseči (malo) nazaj, de Petronio pauca supra repetenda sunt T.; komp. superius bolj zgoraj = (malo) prej: ut supra demonstravimus Auct. b. Hisp., dixi supra Ph.
3. (o meri) čez, več: Ter. idr., supra adiecit Aeschrio Ci. je ponudil več (pri dražbi), dialogos confeci … ita accurate, ut nihil possit supra (sc. fieri) Ci. ep., ut supra nihil posset addi N., mercaris agrum, fortasse trecentis aut etiam supra nummorum milibus emptum H., nihil supra deos lacesso H., centesimus tibi vel supra premitur annus Sen. ph.; supra s quam več kot, bolj kot: Q., Amm., Aur. idr., saepe (sc. rem) supra feret quam fieri potest Ci. bo več kot mogoče povečal, corpus patiens inediae … , supra quam cuiquam credibile est S., nisi tamen intellego illum supra quam ego sum petere S. da stremi više; nam. supra quam tudi supra quod: Dig. —
II. praep. z acc., pesn. pogosto zapostavljena svojemu sklonu
1. krajevno
a) pri glag. mirovanja in stanja nad kom ali čim, na čem (naspr. infra, subter): qui supra nos habitat Pl., supra Maeotis paludes nemo est, qui … Enn. ap. Ci., supra aliquem accumbere (sc. pri mizi; gl. accumbō) Ci., ubi … supra subterque terram per dies quindecim pugnatum est L., olli caeruleus supra caput adstitit imber V., Nereides supra delphinos et cete aut hippocampos sedentes Plin.; kot geogr. t.t. nad čim = za čim, on(o)stran česa: ad eum exercitum, qui supra Suessulam Nolae praesideret, missus L., quae gens iacet supra Ciliciam N., penitus in Thraciam se supra Propontidem abdidit N., Syene est supra Alexandriam Plin.; pren. supra caput esse na glavi biti, nad glavo viseti komu, na grbi imeti koga: ecce supra caput homo levis Ci. ep., dux hostium cum exercitu supra caput est S., cum hostes supra caput sint L.; metaf.: est omnia quando iste animus supra (veži: quando iste animus supra omnia est) V. ker tvoj pogum vse presega; (o službi, nadzorstvu) nad čim: quos supra somnum habebat Cu. za čuvanje (varovanje) nočnega miru, qui supra bibliothecam fuerunt Vitr. varuhi knjižnice, supra rationes esse positum Ps.-Q. (Decl.) biti računovodja.
b) pri glag. premikanja tja čez, tja na kaj (v sl. včasih nad čim): nec tamen exissent umquam supra terram Ci., una pars classis supra Ephesum navigabat Ci. na ono stran, supra se duas legiones … collocavit C., supraque eum locum duo tigna transversa iniecerunt C., fera … saltu supra venabula fertur V., ille supra segetes aut mersae culmina villae navigat O., tignumque supra turba petulans insilit Ph.; pren.: supra homines, supra ire deos pietate V. prekašati, attoli supra ceteros mortales Plin.
2. časovno čez, več kot … (nazaj): res est … inmensi operis, ut quae supra septingentesimum annum repetatur L.; occ.
a) pred čim: paulo supra hanc memoriam C. pred to (našo) dobo, pred tem (našim) časom.
b) med čim: haec … dixit supra (v novejših izdajah super) cenam Cu.
3. (o meri) čez, nad kaj, več kot: supra novem milia hominum L., caesa eo die supra milia viginti L., tres (sc. cyathos) prohibet supra tangere Gratia H., supra duos menses Col., supra geminos fetus Plin.; pren.: haec commemoratio vereor ne supra hominis fortunam esse videatur Ci., ratio … , quae supra hominem putanda est deoque tribuenda Ci., potentia, quae supra leges esse velit Ci. ep. ki hoče veljati več kot zakoni, animadvortit supra gratiam atque pecuniam suam invidiam facti esse S. da presega, quibus rebus supra bonum aut honestum perculsus S. bolj, kot je bilo prav ali spodobno, supra Coclites Muciosque id facinus esse L. da … prekaša dejanja, kakršno je Koklitovo (= Horacija Koklita) in Mucijevo (= Gaja Mucija Scevole), supra modum L., V., Col. čez mero, prekomerno, supra vires H. čez moč, preko (svojih) moči, izven moči, izven (preko) zmožnosti, supra morem densa V. nenavadno, humanam supra formam Ph. nad človeško velikost, supra humanam fidem Plin., supra summum Q.; preg.: supra plantam evagatus Amm. = čevljar ostani pri kopitu (prim.: „Le čevlje sodi naj kopitar (Kopitar)!“ Prešeren); occ. (redko) razen, poleg: supra belli Latini metum id quoque accesserat, quod … L., de floribus supra dictos scripsit Theophrastus Plin.
Zadetki iskanja
- surdus 3, adv. -ē (morda sor. s sussurus)
I. gluh, brez sluha, kot subst. m glušec, gluhec, gluhi, gluh človek: Pl., Ter., Ci. idr., aures Tib., centurio aure surdiori imperari sibi credidit Lamp.; superl. surdissimus 3 popolnoma (čisto) gluh, gluh kakor klada (kamen, zemlja): Aug., M.; preg.: surdo narrare fabulam Ter., narrare asello fabellam surdo H. (gr.: ὄνῳ τις ἔλεγε μῦϑον· ὁ δὲ τὰ ὦτα ἐκίνει), cantare surdo Pr., canere surdis V., quae (sc. praecepta) vereor ne vana surdis auribus cecinerim L., haud surdis auribus dicta L., suadere surdis, quid sit opus facto Lucr. —
II. metaf.
1. act.
a) α) gluh za kaj = ne hoteč slišati, neobčutljiv, brezčuten: surdus sum Pl., surdas iam aurīs reddideras mihi Ter., non surdum iudicem huic muneri atque officio praesse Ci., leges rem surdam esse L., non semper Iuppiter … surdā neglegit aure preces Pr., surda Cornelia Lucan., mens O., undae O., litora Pr., tellus Plin. nedovzetna za omiko, scopulis surdior Icari H., surdior aequoribus O.; z dat.: non saxa nudis surdiora navitis H., surdi votis dei Ps.-Q. (Decl.), natura eorum est surda suadenti Sen. ph., lacrimis ianua surda tuis Mart., surdus timori Sil. brez strahu; z gen.: surdus pactorum, votorum Sil., veritatis Col.; s praep.: surdae ad omnia solacia aures L., surdae ad ea omnia aures concitatae multitudinis erant L., ad mea munera surdus O., per numquam surdos in tua vota deos O.; pesn.: surda vota Pers. za katere so bogovi gluhi. β) gluh za kaj = ne (raz)umevajoč česa: hi in illorum et illi in horum sermone surdi, omnesque item nos in iis linguis … surdi profecto sumus Ci. so gluhi … smo gluhi za govorice (jezike), ne razumemo govoric (jezikov).
b) gluh = votlodoneč, votlobobneč, zamolkel: theatrum Varr., locus Vitr., loca Sen. tr. (o podzemlju), vox Q., surdum quiddam et barbarum Q.
c) gluh = neživ, mrtev, slab, neznaten, neopazen (za čute): materia Plin., res surdae et sensu carentes Plin., color, colos, Plin. medla, temna, surdo figurarum dicrimine Plin., seu spirent cinnama surdum Pers. dišijo (le) malo. —
III. pass. ki se ne sliši = brezglasen, tih (večinoma pesn.): lyra Pr., plectra Stat., bucina, verber Iuv., surdis ictibus Plin.; od tod tisti, o komer (tisto, o čemer) se nič ne sliši = neznan, neopevan, neslaven, nesloveč: non erit officii gratia surda tui O. neopevana, genus surdumque parentum nomen, surda proelia Sil., surdum atque ignobile opus Stat., herbae Plin. nesloveče, castra in aeterno surda iacēre situ Pr. - sus-citō -āre -āvī -ātum (sub in ciēre)
1. kvišku (pokonci) spraviti (spravljati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati), dvigniti (dvigati, dvigovati), vzgnati, vzganiti (vzganjati); le pesn.: qui, proscisso quae suscitat aequore terga (= suscitata terga med razori razrite hrbte brazd, vzviške) rursus perrumpit aratro V., aura levis … pendentia lintea malo suscitat O. napenja, Nilus … suscitat undas Lucan., pulverem pede suscitare Val. Max., (sc. Fama) iam suscitat aures Val. Fl. nastavlja (napenja) ušesa, prisluškuje.
2. occ.
a) povzročiti (narediti, poskrbeti), da se kdo (ki sedi ali leži) vzdigne (dvigne) ali da vstane, veleti komu vzdigniti se ali vstati, dvigniti (dvigovati) koga, vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) koga, spraviti (spravljati) koga pokonci, (spečega) buditi, zbuditi (zbujati), (mrtvega) obuditi (obujati): te … ab tuis subseliis contra te testem suscitabo Ci., nequitia est evertere, ut suscites Sen. ph., et sedeō quā te suscitat Oceanus Mart. kjer ti veli vzdigniti se, cervum suscitat (sc. e cubili) Val. Fl., suscitat a cano volturium capiti (= capite) Cat. spodi, prežene, suscitare se ab humo Lact.; o bolniku: habes qui … medicum roget, ut te suscitet H. (da) naj ti pomaga, (da) naj te spravi na noge, (da) naj te ozdravi; suscitare aliquem somno ali samo suscitare aliquem Pl., dormit, suscita (sc. eum) Pl., dum erus se ad suom suscitet officium Pl., noctu ambulabat Themistocles … quaerentibusque respondebat Miltiadis tropaeis se e somno suscitari Ci., suscitare aliquem ante lucem, mane Varr. fr., Euandrum ex tecto lux suscitat alma V., cum te octava quiete e molli longo suscitat hora die Cat.; suscitare mortuos velut e somno solutos Lact., bonos Amm., suscitatus Aug. zopet obujen.
b) (z)graditi, postaviti (postavljati), (se)zidati: delubra deûm Lucr.
3. metaf. nagnati (naganjati), spodbuditi (spodbujati), vzbuditi (vzbujati), vne(ma)ti, podžgati (podžigati), povzročiti (povzročati): Tarchonem in proelia V., deos (viros) in arma V., vim suscitat ira V., suscitare se irā V. razvne(ma)ti se v jezi, biti razvnet od jeze, biti hudo jezen, tibi has miserabilis Orpheus … poenas … suscitat V. to nadlogo ti povzroča … Orfej, fictas suscitant sententias Enn. ap. Ci., citharā tacentem suscitat Musam … Apollo H. vzbuja s citrami (s plunko) k petju, oscinem corvum prece suscitabo H. zaželel si bom (priželel si bom, izprosil si bom) krokarjev glas, Vesbius, attonitas acer cum suscitat urbes Val. Fl. vznemirja, suscitare crepitum pede Pr., clamores Ph., sensus tuos Sen. tr., motum mentium Amm., suscitatis viribus Amm., suscitare enses ad tympana Cl.; occ.
a) podpihniti (podpihovati), razpihniti (razpihovati, razpihavati), (zopet) vne(ma)ti, razvne(ma)ti, (pod)netiti, podžgati (podžigati), spodbuditi (spodbujati), povzročiti (povzročati), začeti (začenjati): cinerem et sopitos ignes (pod pepelom še tleči ogenj) V., hesternos ignes O., extinctos (sc. amoris) ignes O.; bellum L., Brutus et Cassius in Ci. ep., caedem V., clades Amm.
b) (vz)dražiti, zdražiti: palatum Varr. - sus-pendō -ere -pendī -pēnsum (sub in pendere)
1. narediti (storiti, povzročiti) da kaj visi, obesiti (obešati), vesiti; pt. pf. suspēnsus 3 obešen; pogosto = viseč: Cels., Sen. ph., Gell. idr., acinacem Cu., intereas suspensus O.; poseb. v kakem svetišču bogovom na čast obesiti (obešati) posvečen, zaobljubljen dar: arma patri suspendet capta Quirino V., ubi figere dona solebant Laurenti divo et votas suspendere vestes V., suspendere potenti vestimenta maris deo H.; refl.: alii se suspendēre Pl., nisi me suspendo, occìdi Pl., te suspendas cum ero Pl., suspendere se Ci.; s česa? (v sl. na kaj?, okoli česa?, s čim?) z abl.: curru suspendere capita V. obesiti tako, da visijo z voza = obesiti na voz, suspendere arcum umeris, tignis nidum, dona tholo V., rapiam suspensa sacris insignia fanis Tib., suspendere aliquid collo Plin., ranae suspensae pedibus (za noge) Plin., reste suspensus L. viseč ob vrvi, se laqueo suspendere Aug., se suspendit fenestrā (sc. da bi ven gledal) Amm.; pesn.: nec sua credulitas piscem suspenderat hamo O. in ribe ni bila obesila na trnek njena lahkovernost = in riba ni bila obvisela na trnku v svoji lahkovernosti, ni bila lahkoverno popadla trnka (zgrabila za trnek); z gr. acc.: pueri … laevo suspensi loculos tabulamque lacerto (= qui laevo lacerto sibi suspenderunt loculos tabulamque) H. ki jim z leve rame visijo škatlice in računska deščica; pesn. pren.: suspendit pictā vultum mentemque tabellā H. je uprl oči v (lepe) slike in jim posvetil svoje misli, se je zagledal v slike in se ob njih zamislil, naso suspendere adunco ignotos H. nos vihati nad prostaki = ošabno in prezirljivo gledati na preproste ljudi = excusso (tj. emuncto) populum suspendere naso Pr.; Balatro suspendens omnia naso H. vse zasmehujoč; scis … iustum gemina suspendere lance Pr. pretehtati; s praep. e(x): se de ficu Ci. ali se e ficu Q., columbam mālo ab alto, oscilla ex alta pinu, spicula ex umero V., nodum e collo Plin., funiculum de clavo Amm.; kje? (v sl. včasih tudi kam?) z loc.: caput obnubito, arbori infelici (loc., ne dat.!) reste suspendito Lex ap. Ci., i, caput obnube liberatoris urbis huius, arbore infelici suspende L.; s praep. in: suspendere in carnario Ca., in foribus suspendit aranea casses V., suspendi in oleastro Ci., suspensae in litore vestes Lucr., herba solstitialis … suspensa in collo Plin., in trutina suspendit Homerum Iuv., sacrilegos in furca suspendisse Dig., suspendere sub ramo Plin.
2. metaf.
a) kvišku spraviti (spravljati), dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati), (z)višati, povišati (poviševati), vzvišati (vzviševati), narediti (delati) kaj visoko: turris tectum pressionibus suspendere ac tollere C., quibus (sc. tignis) suspenderent eam contignationem C., (sc. tellurem) tenui suspendere sulco V. v plitve brazde (z)orati, razri(va)ti, glebas Col. ali litora vomere Stat. (z)rahljati, vineam in summa terra Col. rahlo zasaditi (zasajati), nemora Sen. ph. na hišnih strehah zasaditi (zasajati), terram Ap. vzdigniti, castraque praeruptis suspendunt ardua saxis Sil. in postavijo tabor (se utaborijo) visoko na … , campus subeunte stagno suspensus Mel. močvirno; occ. podpreti (podpirati), podložiti (podlagati): muro suspenso furculis L., (sc. opus) ita aedificatum, ut suspendi non posset Ci. brez podpore trdno stati, dolia suspendere subiectis lapidibus Col., cum terra levis mediam virgultaque molem suspendant Lucan., insulam incredibili arte Sen. ph., tellus ligneis columnis suspenditur Plin., humilis casa fumoso suspensa tigillo Petr., tu Libycos Indis suspendis dentibus orbes Mart. ti podpiraš (podlagaš) svoje libijske mizne plošče s slonokoščenimi nogami.
b) spraviti (spravljati) kaj v viseče (zibajoče se, lebdeče) stanje, (za)zibati, narediti (storiti, povzročiti) da kaj visi ali lebdi, narediti (storiti, povzročiti), da kaj plava po zraku, narediti (storiti, povzročiti), da se kaj ziblje v zraku, ohraniti (ohranjati) v visečem (plavajočem, zibajočem se, lebdečem) stanju; v pass. po (v) zraku plavati, po zraku zibati se, v zraku viseti ali lebdeti, nalahko gibati se: Iunonem suspendit Olympo Val. Fl. Junoni je dal plavati po nebu, Junono je pritrdil na nebo, suspendere gressum Sen. ph. ali gradum P. Veg. rahlo (lahno, tiho) stopati, pes summis digitis suspenditur Q. se ziblje na prstih, suspenso gradu ire Ter. = suspenso pede evagari Ph. = suspensos gradus ferre O. = suspensos pedes ponere Sen. rh. = suspensa vestigia ferre Sil. ali levare Ps.-V. (Ciris) po prstih hoditi, vestigium suspensum Plin. iun. netrdno (omahljivo, majavo) stopanje, netrden (omahljiv, majav) korak, suspensis passibus Amm. z lahkimi koraki, rahlo, tiho stopajoč, primos suspensus in artus O. dvignivši se (vzpenši se) na konice prstov, suspendi lectus debet et moveri Cels., Seianus genu vultuque et manibus super Caesarem suspensus T. sklonivši (nagnivši) se, ali: sklonjen (nagnjen) nad cesarja; occ. kako poslopje obokati, (se)zidati v obok, (z)graditi v obok: primus balneola suspendit Ci. ap. Non. — Pren.
a) zadrž(ev)ati, ustaviti (ustavljati), odstraniti (odstranjevati), odpraviti (odpravljati), zavreti (zavirati), ovreti (ovirati), prekiniti (prekinjati), ukiniti (ukinjati), preprečiti (preprečevati): fletum, lacrimas O., spiritum Q., dolore per intervalla suspenso Ps.-Q. (Decl.), quasi suspendendus sermo sit Q., fluctiones oculorum suspendere Plin., psyllion … epiphoras suspendit Plin., canon Aegypti, qui suspensus fuerat Vop. dovoz žita, ki je bil zavrt (preprečen), quae (sc. causae morbi) suspendi possunt P. Veg., apparatum saporis arte quadam suspendere Amm.
b) pustiti ali držati koga v negotovosti (dvomu, napetosti), pustiti (puščati) kaj neodločeno (nedognano, nedokončano): medio responso (z dvoumnim odgovorom) rem suspenderunt L., suspenditque animos ficta gravitate rogantes O., animos exspectatione suspenderat Cu., suspendere aliquem exspectatione Plin. iun., senatum Suet., fratris exemplum mentem eius anxiam suspendebat Amm. — Od tod adj. pt. pf. suspēnsus 3
I.
1. dvignjen, vzdignjen, privzdignjen, vzvišen, visok: Roma cenaculis suspensa Ci. visoko v nadstropja zidani Rim, ubi … vasto Cori cum murmure fluctus suspensum in terras portat mare Sil., aura suspensa levisque Lucr. visoka (po drugih: rahla, mirna), saxis suspensam hanc aspice rupem V. ležečo visoko na skalovju, suspensis auribus Pr. z vzdignjenimi = nastavljenimi ušesi, radix suspensa pariter et mersa Plin. iun.
2. viseč, (v vodi, po zraku) plavajoč, (v zraku, v vodi) lebdeč (vozeč se, zibajoč se), leteč, vešajoč se nad čim, nalahko gibajoč se: aquila suspensis demissa leniter alis L. spustivši (spuščajoč) se … na plavajočih perutih (kreljutih), suspensa gravīs aulaea ruinas … fecere H., equi … qui „per undas currūs suspensos rapuisse“ dicuntur Ci., (sc. Camilla) mare per medium fluctu suspensa tumenti ferret iter V., suspensum inter nubila corpus Sil., inde ferebant nubila suspenso celerem temerasse volatu Persea Stat., dentibus suspensis Lucr. blago (ne močno, ne ostro) grizoč, molis suspensis Col., suspensa mola olivam frangito Col., suspensum et nutans machinamentum Amm., suspensa cohors, agmina Cl. leteča, hiteča.
3. zrahljan, rahel: terra Col., suspensissimum pastinatum Col. —
II. metaf.
1. viseč na čem, odvisen od česa, stoječ na čem, temelječ na čem: nec suspensa (sc. omnia) aliorum aut bono casu aut contrario pendēre ex alterius eventis … coguntur Ci., non aliunde pendēre nec extrinsecus aut bene aut male vivendi rationes suspensas habere Ci. ne čislati, da sta blagor in gorje življenja odvisna od zunanjih reči (zunanjih dejavnikov), dubii suspensaeque ex fortuna spei L., animi ex tam levibus momentis fortunae suspensi L., numquam credideris felicem quemquam ex felicitate suspensum Sen. ph.
2. negotov, v negotovosti bivajoč, neodločen, omahujoč, dvomeč, ne zagotovo vedoč, težko (željno) pričakujoč, poln pričakovanja, napet: suspensus incertusque vultus Ci. neodločnost in negotovost kažoč, cum servitiorum animos propter bellum suspensos videret Ci., animus suspensus curis maioribus Ci., suspensior animus Auct. b. Afr., suspensa mens V., nolo suspensam et incertam plebem Romanam obscura spe et caeca exspectatione pendēre Ci., suspensa exspectatio Ci., Cu., illa (sc. turba) exspectatione suspensa Cu., suspensumque exspectatione … rogat Cu., exspectationem hominum … suspensam tenere Plancus in Ci. ep. v negotovosti puščati, ne diutius oratione mea suspensa exspectatio vestra teneatur Ci., suspensum me tenes Ci. ep., suspensum incertumque aliquem dimittere Plin. iun., erecti suspensique in minime gratum spectaculum animos intendunt L. z napeto pozornostjo, napeto, rebus suspensis L. ob negotovosti političnih razmer, v nevarnem položaju, suspensa oratio Q., Tiberio … suspensa semper et obscura verba (sc. erant) T., in suspenso relinquere Plin. iun. v negotovosti (neodločeno, nedognano) pustiti (puščati), in suspenso sit Dig. bodi (ostani) neodločeno; z loc.: tot populos inter spem metumque suspensos animi habetis L. v duhu omahujočih med upom in strahom, suspensus animi mecum ipse cogitationes … agitabam Ap.; z gen.: exspectatio te spei suspensum fatigabit Gell.; z odvisnim vprašanjem: perterriti oppidani, cum, quid ageretur in locis reliquis, essent suspensi Hirt. ker niso zagotovo vedeli. — Adv. v komp. suspēnsius bolj dvomeče, bolj neodločno: Aug.
3. tesnoben, plašen, boječ, zaskrbljen, nemiren, vznemirjen, vznemirljiv: cura Ci. poet. tesnobna, vznemirljiva, timor O., metuque mutuo suspensa erant omnia L., ne suspensi … capesserent proelium Cu. razvneti, razburjeni, meque ad tua limina … multo suspensum numine ducit V. drhtečega od silne groze božje, suspensa nox Plin. iun., manu suspensā laudare Plin. iun. zadržano, udržljivo, previdno, oprezno, suspensus pro homine amicissimo Plin. iun. v skrbeh, Vespasiani nomen suspensi … circumibant T. v zadregi; est suspensum et anxium (z inf.) tesnoben in bridek položaj je, človeka navdaja s tesnobo in strahom.
4. dela oproščen, praznujoč: familia Amm. - svét1 world; (zemlja) earth, globe; (vsemirje) the universe
na svétu in the world
na tem svétu in this world, in this life, here below
po celem (vsem) svétu all over the world, the whole world over
na koncu svéta (figurativno) at the back of beyond
(ki je) daleč od svéta remote, out of the world, secluded
širom svéta throughout the wide world, all over the world
ves svét the whole world
za ves svét ne, za nič na svét u ne not for all the world, not for worlds, not for anything in the world, for nothing in the world
do konca svéta to the ends of the earth
Novi svét the New World
Stari svét the Old World
Tretji svét politika the Third World
oni svét (figurativno) the next life, the other world, the world to come
od svéta odrezan kraj the back of beyond
stavbni svét building site
učeni svét (figurativno) the world of learning
športni svét (figurativno) the sporting world
rastlinski svét the vegetable world
živalski svét the animal world
začetek svéta the beginning of the world
konec svéta the end of the world
podzemeljski svét underworld
širni svét the wide world
današnji svét the modern world
odkar sem na svétu since I was born
to je na drugem koncu svéta it's on the other side of the globe, it's at the back of beyond
to je narobe svét! (figurativno) that's making water flow uphill!
on je najboljši človek na svétu he's the best man alive, you won't find a better man living than him (knjižno than he)
ona mi je (= pomeni) vse na svétu she is all the world to me
tako je (pač) na svétu that's the way of the world
za nič na svétu ne bi tega naredil I would not do it for all the world
odreči se svétu to forsake the world
šel bi z njo do konca svéta I'd follow her to the ends of the earth
poslati koga na oni svét (žargon) to send someone to kingdom-come
priti na svét to come into the world, to be born, to be brought into the world
on malo pozna svét he knows little of the world
prinesti, spraviti na svét to bring into the world, to give birth (to)
spraviti koga s svéta to do away with someone, to put someone out of the way, to kill someone, (pogovorno) to dispatch someone
videl je mnogo svéta he is a widely travelled man, he is a great traveller, he is a globe-trotter
zagledati luč svéta to see the light, to be born, to be brought into the world
živeti odmaknjen(o) od svéta to live cut off from the world
objadral je ves svét he has sailed the seven seas - svét monde moški spol , univers moški spol ; (zemlja) terre ženski spol ; (zemeljska krogla) globe moški spol (terrestre) ; (zemljišče) terrain moški spol ; (tla) sol moški spol
novi (stari) svet l'ancien (le nouveau) continent (ali monde)
širni svet le vaste monde
ves svet le monde entier
na tem svetu en ce monde, ici-bas
do konca sveta jusqu'au bout du monde
narobe svet le monde à l'envers
čutni svet univers (ali monde) sensible (ali physique), (filozofija) monde des apparençes
idejni svet monde des idées
modni svet monde de la mode (ali de la haute couture)
notranji svet monde intérieur
otroški svet monde des enfants
pravljični svet monde féerique (ali fabuleux)
rastlinski svet règne végétal, végétation ženski spol, flore ženski spol
sanjski svet monde des rêves (ali imaginaire)
sodobni svet monde contemporain, contemporains moški spol množine
športni svet monde du sport
visokogorski svet (monde de la) haute montagne
odkar svet stoji depuis que le monde existe (ali est monde)
tako je na svetu ainsi va le monde
za nič na svetu pour rien au monde
napraviti potovanje okoli sveta faire le tour du monde
priti na svet, zagledati luč sveta venir au monde, voir le jour, naître
videl je malo sveta il a peu voyagé, familiarno, ironično il n'a vu que son clocher - swear by prehodni glagol
prisegati pri čem, zaklinjati se; prisegati na kaj; imeti veliko zaupanje v
to swear by one's doctor imeti veliko zaupanje v svojega zdravnika
to swear by all that's holy (sacred) prisegati, zaklinjati se pri vsem, kar je svetega
not enough to swear by figurativno zelo majhna količina, zelo malo - swing1 [swiŋ]
1. samostalnik
zamah, mahanje, vihtenje; nihaj, nihanje sem in tja; zibanje, guganje; tok; elastična, ritmična hoja; svoboda gibanja; gugalnica, guncnica
glasba swing (hitri stil jazza, kompozicija v tem smislu)
ekonomija, ameriško doba konjunkture, procvit, višek
politika krožno volilno potovanje (kandidata)
pogovorno posad, (delovna) izmena
in full swing v polnem razmahu
off one's swing figurativno ne na višini, ne pri moči
free swing svoboda gibanja, torišče
the swing of the pendulum nihanje nihala, figurativno spremenljivost (zlasti prihod na oblast zdaj ene zdaj druge politične stranke)
to be on the swing nihati sem in tja
to get into the swing of s.th. uvesti se v kaj, priučiti se čemu
to give full swing to s.th. dati čemu popoln razmah, popolno svobodo potekanja
to go with a swing gladko iti ali potekati
to have one's swing figurativno iti svojo pot
to let s.th. have its swing pustiti kaj potekati po normalni poti (normalno)
let him have his full swing pustite ga, naj dela, kar hoče
let me have a swing daj, da se malo poguncam na gugalnici
to live in the full swing of prosperity živeti v največjem blagostanju
to walk with a swing hoditi z dolgimi, ritmičnimi koraki, z elanom
2. pridevnik
vrtljiv; nihalen; gugalen - še still; yet, as yet
še ne not yet
še vedno still
še nikoli never yet
še enkrat once more
še več still more
še danes this very day
še do danes, še zdaj this very day, even now
še nocoj this very night
še do pred kratkim, do nedavnega until very recently
še isti dan on the very same day
še pred enim tednom sem govoril z njim it is only a week since I spoke to him
še dolgo pozneje for a long time after
še ta teden before this week is over
še oni teden sem jo videl I saw her only last week
še včeraj only yesterday
še zadnjega maja as late as last May
še letos bodo prišli they will still arrive this year
še leta 1960 as late as 1960
še lani only last year
še boljši better still
še močneje kot even stronger than...
še enkrat toliko twice as much, as much again
še enkrat tako velik twice as tall, as tall again
še mnogo much (oziroma many) more
samó še to pot (tokrat) just once more, only this once
komaj še kdo hardly anyone left
še dražji, še višji dearer still, higher still
(samo) še trenutek just a moment
še nikoli never yet
še kaj (drugega)? anything more (ali else)?
imaš še kaj papirja? have you (got) any paper left?
imaš še kaj denarja? have you any money left?
še eno skodelico čaja, prosim! another cup of tea, please!
daj mi še malo kruha! (could I have) another piece of bread, please
danes je vreme še slabše kot včeraj today the weather is even worse than yesterday
dokler je še čas while there is still time
on še ne more delati he is still unfit for work
tega še nikoli nisem videl I have never seen that before
počakaj še dva dni! wait another two days!
daj mu še en kozarec vode! give him another glass of water!
treba je še videti it is yet to be seen
to bomo še videli that remains to be seen
še vedno živijo v Ljubljani they are still living in Ljubljana
še to zimo bo prišel he will be here some time this winter
lahkó še pride he may still come, he may come yet
poskusi še enkrat! try again!, try once more!, pogovorno have another go!
kaj še hoče? what else does he want?
lahko počakaš še en teden? can you wait another week?
še tega je manjkalo! that's all we wanted!
ni bila še dolgo omožena, ko... she had not long been married when...
ostalo je še nekaj denarja there's still some money left, there's a bit of cash left over
naj bo še tako bogat, ne bo uspel no matter how rich he is, he will not succeed
še (= niti) pogledal me ni he did not so much as look at me
kaj še! (= kje pa, ni govora o tem!) what next!
še obesili ga bodo, še na vislicah bo končal! he'll come to a sticky end (one of these days)!
še (vedno) smo tu we are still here
dokler je še živel while he was still alive
nisem še končal I have not yet finished, I still haven't finished - še [è]
1. sedanjost, preteklost, prihodnost: noch (še je bolna sie ist noch krank, si še premlad du bist noch zu jung, še nismo … wir haben noch nicht …, še tri dni noch drei Tage, drei Tage noch, še danes noch heute)
še (vedno/zmeraj) noch immer
komaj še kaum noch
še nikoli noch nie
kdaj še bo: mal noch
2. domneva, bojazen: (womöglich) noch (še padla bo sie wird womöglich noch fallen)
3. ostanek, dodatek: noch (še sto tolarjev noch hundert Tolar, še enkrat noch einmal)
tudi še auch noch
še deset/pet weitere zehn/fünf
4. primerjava:
še več/manj/lepši noch mehr/weniger/schöner
5.
še (nekako) noch irgendwie
bo že še es wird schon gehen; wir werden irgendwie über die Runden kommen
še kar noch irgendwie
še najboljši/najlepši noch am besten/schönsten, am besten/schönsten noch
to/toliko pa še … das/[soweit] so weit … immer noch (to pa še vem, da … das weiß ich immer noch, [daß] dass …)
6. (celo) auch, sogar (še odrasli si ne upajo auch/sogar die Erwachsenen trauen sich nicht)
7. (niti) nicht einmal (še za kruh ne nicht einmal für das Brot, še petnajst let ni stara sie ist nicht einmal fünfzehn)
še malo ne überhaupt nicht
8. poudarjalno:
še vprašaš! und ob!
pa še kako! und wie!
pa še kakšen/kolikšen! und was für einer/wie groß!
še sanja se ti ne hast du eine Ahnung!
samo še enkrat! versuch's noch mal!
kaj še! Wo denn!
|
še in še/še pa še noch und noch, in Hülle und Fülle, Unmengen, (vedno znova) noch und nochmals/noch und noch einmal
kar je preveč, še s kruhom ni dobro das ist [zuviel] zu viel des Guten - šil|o2 srednji spol (-a …) živalstvo, zoologija (morsko šilo) die Seenadel
kačje šilo die Schlangennadel
morsko šilo die Seenadel (veliko Große, malo Kleine, topokljuno Schmalschnauzige/Hochrüsselige Seenadel, die Grasnadel, floridsko Florida-Seenadel, sargaško Sargasso-Seenadel, zalivsko Bucht-Seenadel)
obročasto šilo die Geringelte Seenadel
sladkovodno šilo die Süßwassernadel - škóditi (-im) imperf.
1. nuocere, danneggiare, recar danno:
škoditi zdravju nuocere alla salute
škoditi slovesu, ugledu recar danno alla reputazione, al prestigio
2. impers. pren. far male, guastare:
ne bi ti škodilo, če bi se malo učil non ti farebbe male se studiassi un po' - škodljiva snov ženski spol der Schadstoff
ki vsebuje škodljive snovi schadstoffhaltig
brez ostankov škodljivih snovi rückstandsfrei
brez škodljivih snovi schadstofffrei
… škodljivih snovi Schadstoff-
(emisija die Schadstoffemission, količina der Schadstoffgehalt)
obremenjenost s škodljivimi snovmi die Schadstoffbelastung
z malo škodljivimi snovmi schadstoffarm - škrob [ó] moški spol (-a …) die Stärke (jedilni Speisestärke, koruzni Maisstärke, krompirjev Kartoffelstärke, rižev Reißstärke, za perilo Wäschestärke, žitni Getreidestärke)
… škroba Stärke-
(enota die Stärkeeinheit, tvorjenje die Stärkebildung, vsebnost der Stärkegehalt)
ki vsebuje škrob stärkehaltig
ki vsebuje malo/veliko škroba stärkearm/stärkereich - štedílnik kitchen-range
moj novi štedílnik porabi malo premoga my new range uses little coal (ali pogovorno is a real coal-saver) - tá (tá tó) pron.
I. (v pridevniški rabi)
1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?
2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime
3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano
4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo
5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo
6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale
7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
pri tej priči moraš iti! vattene subito!
ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!
II. (v samostalniški rabi)
1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)
2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare
3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo
4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato
5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione
6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo
7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno
8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina
9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani
10. (za poudarjanje trditve) ○:
lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti
11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente
12. to je, to se pravi cioè:
prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
ta je dobra! quest'è bella!
soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
nedolgo tega non molto tempo fa
ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
PREGOVORI:
kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente
III. (v vezniški rabi)
1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare
2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
dela, polega tega pa študira lavora e in più studia
3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto
4. in to e precisamente, e cioè:
prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani
5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio
6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo
7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito - tacca
A) f
1. zareza
2. skrhanina (na rezilu)
3. ekst. pren. postava; sorta, baža, kov:
di mezza tacca srednje postave; pren. slabš. povprečen, malo vreden
4. lisa, madež:
pelame a tacche bianche e nere dlaka z belimi in črnimi lisami
5. pren. pomanjkljivost, madež
6. alpin. sedlo
B) avv. toskansko
tacca tacca tako tako; korak za korakom - tak1 (-a, -o)
1. so, so beschaffen, solch (taka je bila hiša prej so schaute das Haus vorher aus, taka barva je boljša eine solche Farbe wirkt besser)
kot tak als solcher
ne tak nicht so, kein solcher
tak kot … so wie
2. (takšen) ein solcher/eine solche/ein solches, so einer/so eine/so eines
3. (podoben) derartig, dergleichen, so ähnlich, so ungefähr
nič takega nichts dergleichen
tak kot … (podoben) -artig
(glina lehmartig, rastlina pflanzenartig, drevo baumartig, testo teigartig)
4.
taki množina solche, dergleichen
taki kot jaz/ti/on … meinesgleichen/deinesgleichen/seinesgleichen
5.
kar tak gleich so
tak in tak soundso
tak ali tak so oder so
6.
na tak način so, in dieser Weise, solcherweise, solcherart
7.
kaj takega so was, so etwas
Kaj takega! So was!
|
biti tak so sein, sich so verhalten
biti tak, kot je treba in Ordnung sein, im Lot sein
nič takega nichts besonderes
da malo takih kaum zu übertreffen - ták1 (-a -o)
A) adj.
1. questo (-a), cosiffatto (-a), siffatto (-a), così; tale, simile:
taka barva mi ni všeč questo colore non mi piace
še nikoli nisem spoznal takega človeka non avevo mai conosciuto una persona così
taki ljudje ne zaslužijo spoštovanja gente cosiffatta è indegna di stima
v takem položaju je, da se mora odločiti è in una situazione tale da doversi decidere
2. (izraža enakost lastnosti) così, (così) come:
bila je vsa razburjena, take je še nisem videl era fuori di sé, così non l'avevo mai vista
hočem čevlje, take, kot jih nosijo sošolci voglio le scarpe come le portano i compagni di scuola
taka je kot sraka, vse odnese è come la gazza: porta via tutto
3. (za izražanje velike stopnje tega, kar pove samostalnik) così, come, uguale:
takega reveža ni daleč naokoli è un poveraccio come non ce n'è da queste parti
ta voda je dobra, da ni take buonissima quest'acqua, di uguali non ce n'è
tak lep dan, vi pa sedite zaprti doma in una giornata così (bella) voi ve ne state chiusi in casa
4. kar tak (za izražanje nespremenjenega stanja) così:
naj vam steklenico zavijem? Ne, kar tako jo dajte Devo incartare la bottiglia? No, va bene così
5. tak in tak, tak pa tak (za izražanje stanja, ki se noče ali ne more imenovati) così e così:
obljubili so mi tako in tako plačo mi hanno promesso uno stipendio così e così
6. tak ali tak (kakršenkoli) qualunque, qualsiasi:
naj bo blago tako ali tako, te cene ni vredno qualunque sia la merce, il prezzo è esagerato
7. kot tak come tale:
poudarek je na vrednosti človeka kot takega l'accento è sul valore dell'uomo come tale
strokovnjak je in kot tak še posebej odgovoren è un esperto e, come tale, particolarmente responsabile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tak delavec je, da ga je treba iskati un lavoratore così non lo trovi, anche a cercarlo col lanternino
iron. junak pa tak, kar zbežal je bell'eroe! Ha semplicemente tagliato la corda
ne bodi tak kmet! non fare il cafone!
ni maral ne takih ne drugačnih zapletov evitava le complicazioni di qualunque sorta
pomoč potrebuje, pa naj bo taka ali drugačna ha bisogno di aiuto, qualunque sia
taka reč je bila zaradi njega per colpa sua ne è venuto un putiferio che non ti dico
štiri dni ni taka reč quattro giorni non sono tanti
nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč! quanti porcini (ha raccolto)! Le pare? Neanche tanti
pog. naj vam takoj naredim? Ni taka sila le faccio subito? Non c'è fretta
pog. hudič, pa tako kosilo! bella porcheria un pranzo così!
PREGOVORI:
kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio
kakršna setev, taka žetev quel che si semina, si raccoglie
kakršna ptica, taka pesem ogni uccello ha il suo verso
B) táki (-a -o) pron. cosiffatto (-a), siffatto (-a), così, tale, simile:
njemu in takim ne smeš zaupati non fidarti di lui e di gente come lui
pren. devetih takih se ne bojim neanche una dozzina di tipi come lui mi fanno paura
športnik, da je malo takih un atleta come pochi
dobil je tako pod rebra, da mu je zmanjkalo sape si prese un colpo tale alle costole da fargli perdere il fiato
prekliči, če ne ti tako primažem ritira le tue parole se no ti mollo una sberla tale che...
take je govoril, da so se vsi smejali le sparava così grosse da far scoppiare dal ridere
polje je rodovitno, da malo takih un campo fertile come pochi
kaj takega še ne! robe da matti!
kaj je to takega, če se loči che male c'è se divorzia? - takó prislov so, like this, like that, thus, in this way, in such a manner
takó takó so-so, so so, fairly well, tolerably
takó ali takó in one way or other, this way or that (way)
prav takó likewise
točno takó! just so!, quite so!
zakaj takó? why so?
kaj takega! of all things!
ah, takó! oh, I see!, so that's it!
ne takó kot not so... as
takó da... so that...
takó velik kot... as big as...
takó malo? as little as that?
takó imenovan so-called
takó rekoč so to speak, so to say, as it were
kakor ti meni, takó jaz tebi pogovorno if you play ball with me, I'll play ball with you
in takó dalje and so on, etc (= et cetera, etcetera), and so forth
nikoli poprej takó koristen kot sedaj never before as (ali so) useful as now
takó bogat človek such a rich man, a man so rich
takó je! (popolnoma točno!) exactly!, quite so!, just so!
je to takó? (je to res?) is that so?
takó mi bog pomagaj! so help me God!
če je to takó if that be the case
takó je na svetu so goes it
bodite takó dobri in odprite okno! be so kind as to open the window!
takó mi delamo that is our way of doing things
stori takó kot jaz! do as I do!
takó ne bo šlo! that won't do!
takó se je končalo moje potovanje thus ended my journey
nisem takó mislil I didn't mean that, that's not what I meant
zadeva je takó rekoč urejena the matter is as good as settled
dolgočasil nas je takó, da ga nismo nikoli več povabili he annoyed us so much (that) we never asked him again
kakor si boš postlal, takó boš spal as you make your bed, so you must lie!