ljúbo adv.
1. amorevolmente; ekst. lievemente:
vetrič ljubo pihlja spira una lieve brezza
2. (v povedni rabi)
biti (komu) ljubo aver caro, gradire, piacere
ljubo mi bo, če me boste obiskali avrò caro se viene a trovarmi
ni ji bilo ljubo, da so se sprli le dispiacque di aver litigato
stori, kakor ti je ljubo fa' come ti pare e piace
Zadetki iskanja
- ljubosumno prislov
1. (zaščitniško) ▸ féltékenyen, féltveljubosumno čuvati ▸ féltve őrizljubosumno varovati ▸ féltékenyen őrizljubosumno skrivati ▸ féltékenyen titkolNa ministrstvu za promet in zveze ljubosumno skrivajo identiteto prosilcev. ▸ A Közlekedési és Hírközlési Minisztérium féltékenyen titkolja a kérelmezők személyazonosságát.
Razume se, da so izdelovalci ur ljubosumno varovali svoje znanje kot poklicno skrivnost. ▸ Érthető, hogy az órakészítők szakmai titokként féltve őrizték az ismereteiket.
2. (zavistno) ▸ féltékenyen
Če le ne bi mestna tekmeca tako ljubosumno tekmovala med seboj, namesto da bi sodelovala. ▸ Bárcsak a város riválisai ne versengnének ennyire féltékenyen egymással az együttműködés helyett.
V košarko se je zaljubil, ko je kot gimnazijec na Loki ljubosumno opazoval vrstnike, kako spretno in strastno mečejo na koš. ▸ Akkor szeretett bele a kosárlabdába, amikor Lokában gimnazista korában féltékenyen figyelte a kortársait, milyen ügyesen és szenvedélyesen dobálnak kosárra.
3. (o ljubezni) ▸ féltékenyen
"Seveda, on ima svoje dekle," je ljubosumno razmišljala, "in nima časa za prijateljico." ▸ „Persze neki van csaja” – gondolta féltékenyen –, „és nincs ideje a barátnőjére.”
Kmalu se začne obešati Danielu okoli vratu, a Barbara ju le ljubosumno opazuje. ▸ Hamarosan Daniel nyakába csimpaszkodik, de Barbara csak féltékenyen figyeli őket. - ljudjé gens moški spol množine ali ženski spol množine , monde moški spol , hommes moški spol množine , public moški spol , foule ženski spol
ljudje božji bonnes gens
dobri ljudje braves gens
majhni ljudje les petites gens, le petit (ali menu) peuple
mladi ljudje les jeunes gens
pošteni ljudje honnêtes gens
stari ljudje vieilles gens
ubogi ljudje les gens pauvres, les pauvres, le pauvre monde, les pauvres gens
vsi ljudje tous les gens
ljudje to pravijo, govorijo on le dit
kaj bodo rekli ljudje k temu? qu'en dira-t-on?, qu'en diront les gens? - ljudjé (ljudí) m pl. od človek gente; uomini, persone:
ljudje in živali uomini e bestie
prevoz ljudi in tovora trasporto di persone e merci
ob požaru je bilo poškodovanih pet ljudi nell'incendio sono rimaste ferite cinque persone
ljudje, odprite! gente, aprite!
hinavski, pošteni ljudje gente ipocrita, onesta
mladi in stari ljudje se težko razumejo i giovani e i vecchi si intendono difficilmente
ogibaj se ljudi, ki mislijo le nase evita le persone che pensano soltanto a se stesse
kmečki, mestni ljudje gente del contado, di città; contadini, cittadini
enakopravnost ljudi pred zakonom uguaglianza dei cittadini davanti alla legge
kaj bodo rekli ljudje cosa dirà la gente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vsi smo pač ljudje siamo tutti uomini
ogibati se ljudi evitare la gente, essere scontroso
pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente
tak ne moreš med ljudi così vestito, conciato non puoi presentarti in pubblico
živel je od tega, kar smo mu dali dobri ljudje viveva di elemosine
nikogar od svojih ljudi nima več non ha più nessuno (dei familiari)
vas šteje komaj petdeset ljudi il paese conta appena cinquanta anime
v obratu je zaposlenih čez sto ljudi lo stabilimento ha più di cento dipendenti
knjiž. bivši ljudje gli ex potenti
mali ljudje gente, uomini della strada
pren. naši ljudje i nostri, i nostri simpatizzanti
ljudje starega kova gente di vecchio stampo
ljudje na mestu gente a posto, onesta
PREGOVORI:
vsi ljudje vse vedo tutti sanno tutto - ljúdstvo peuple moški spol , population ženski spol
človek iz ljudstva homme moški spol du peuple
delovno ljudstvo peuple travailleur (ali laborieux), masses travailleuses (ali laborieuses)
izvoljeno ljudstvo le peuple élu
kmečko ljudstvo peuple des campagnes, paysans moški spol množine
preprosto ljudstvo les petites gens, le menu peuple, le populaire, familiarno le populo
mnogo ljudstva beaucoup de monde, une foule
Socialistična zveza delovnega ljudstva l'Alliance socialiste du peuple travailleur (ali des travailleurs) - ljúdstvo (-a) n
1. popolo; popolazione
2. popolo; pejor. popolino, volgo; plebe:
ljudstvo in izobraženci il popolo e l'intellighenzia
po soglasni volji ljudstva a furor di popolo
3. popolo, nazione:
izvoljeno ljudstvo il popolo eletto, il popolo di Dio
lovska, pastirska ljudstva popoli di cacciatori, di pastori
barbarsko, omikano ljudstvo un popolo barbaro, civile
4. gente; massa; moltitudine:
bilo je ljudstva kot mravelj la gente era numerosa come le formiche - ločítev séparation ženski spol ; (zakona) divorce moški spol
ločitev od mize in postelje séparation de corps et de biens
tožba za ločitev demande ženski spol, (ali action ženski spol, instance ženski spol) en divorce
vložiti tožbo za ločitev demander le divorce, plaider en séparation, introduire une instance en divorce - lomíti (lómim)
A) imperf. ➞ zlomiti
1. spezzare, spaccare, frangere (le onde)
2. contorcersi:
spet ga lomi božjast si contorce in convulsioni epilettiche
impers. gledalce je kar lomilo od smeha gli spettatori si sbellicavano dalle risa
3. essere sconvolto:
jeza, togota ga lomi è sconvolto dall'ira, dalla rabbia
4. tisk. impaginare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lomiti kruh spezzare, sbocconcellare il pane
lomiti prste, roke (od nestrpnosti) torcersi le mani
lomiti si zobe pri rompersi i denti in
lomiti lan granulare il lino
fiz. lomiti svetlobo rifrangere la luce
lomiti usnje irruvidire il cuoio
B) lomíti se (-ím se) imperf. refl.
1. spezzarsi
2. pren. piegarsi, chinarsi:
lomiti se od smeha sbellicarsi dalle risa
3. (biti ostro ukrivljen) curvarsi, girare (bruscamente)
4. fiz. rifrangersi:
svetloba se lomi la luce si rifrange
ob tujem izrazu se mi je lomil jezik alle prese col forestierismo farfugliavo
lomiti se po kamenju arrancare sui sassi - lópa (-e) f
1. capannone, rimessa; capanno, casotto; rustico; tettoia:
lopa za kmetijske stroje rimessa per le macchine agricole
lopa za letala capannone (per aerei), hangar
sejemska lopa capannone da fiera
lopa s kotlom za smolo pegoliera
2. alp. cengia
3. arhit.
arkadna lopa porticato - lopáta (-e) f
1. pala, badile:
njegove roke so kot lopate ha le mani grandi come pale
2. (lopati podoben del orodja, naprave) pala; strojn. benna:
(mlinsko) kolo na loparje ruota (del mulino) a pale
lopata vesla la pala del remo
grad. zasaditi lopato iniziare i lavori (a un edificio, a una costruzione)
drugi so delali, on pa se je samo naslanjal na lopato mentre gli altri sfacchinavano, lui se ne stava a guardare
zool. losova lopata palco di alce
navt. lopata sidra marra dell'ancora
strojn. lopate na turbini pale di turbina
navt. plalna lopata (plalnica) gottazza, sassola
vijačna lopata pala d'elica - lotévati se (-am se) | lotíti se (-im se) imperf., perf. refl.
1. accingersi a, mettersi a; intraprendere:
zopet se lotiti študija riprendere gli studi
lotiti se dela mettersi al lavoro; affrontare qcs.
slikar se je loteval tudi tihožitij il pittore si cimentò anche nelle nature morte
gostje so se začeli lotevati vina gli ospiti avevano cominciato a degustare il vino
2. (napadati, napasti) assalire, attaccare; aggredire:
lotiti se koga s pestmi prendere qcn. a pugni
lotiti se koga v časopisu attaccare qcn. sui giornali
lotiti se koga fizično aggredire qcn.
3. essere presi da, avere un attacco di; provare:
loteva se ga mrzlica ha un attacco di febbre
lotevalo se ga je hrepenenje, lotevala se ga je jeza, loteval se ga je strah provava desiderio, rabbia, paura
železa se loteva rja il ferro sta arrugginendo
jabolk se je lotila gniloba le mele stanno marcendo
ta bolezen se loti zlasti notranjih organov una malattia che attacca specie gli organi interni
pren. ne vedeti česa bi se lotili non saper che pesci pigliare - lótiti se commencer à, se mettre à, entreprendre, s'attaquer à, mettre la main à la pâte ; (napasti) attaquer quelqu'un ali quelque chose, s'attaquer à quelqu'un; saisir, s'emparer de; aborder
lotiti se dela se mettre à l'œuvre (ali à l'ouvrage, à la besogne)
strah se ga je lotil la peur le saisit, il fut saisi de peur (ali de frayeur)
bolezen se ga je lotila il fut atteint (ali touché) par une maladie, il attrapa une maladie
kako naj se tega lotim? comment dois-je m'y prendre?, comment faut-il que je m'y prenne? - lovíti (-ím)
A) imperf. ➞ uloviti
1. correre dietro a, rincorrere, cercar di acchiappare
2. catturare, intercettare, prendere
3. (zbrati, zbirati, nabrati, nabirati) raccogliere
4. cacciare, andare a caccia di; pescare:
loviti kunce cacciare le lepri
loviti ptiče uccellare
mačka lovi miši il gatto va a caccia di topi
loviti na trnek pescare con l'amo
5. pren. cercare di afferrare; intercettare, captare:
lovila je vsako njegovo besedo cercava di afferrare ogni sua parola
loviti signale s satelitov captare i segnali dei satelliti
6. pren. sorprendere:
le pojdi, da te ne bo noč lovila va' pure, prima che ti sorprenda la notte
7.
loviti sapo, zrak respirare affannosamente; boccheggiare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
loviti besede cercare (affannosamente) le parole
dan je treba loviti zjutraj il mattino ha l'oro in bocca
loviti korak s časom cercare di essere al passo coi tempi
loviti stopinje za kom camminare dietro a qcn., seguire qcn.
loviti dekleta na sladke besede sedurre le fanciulle con le belle parole
loviti koga na besedo prendere qcn. in parola
loviti slepe miši giocare a mosca cieca; ekst. amoreggiare
loviti ravnotežje cercare l'equilibrio
slikar lovi motiv il pittore disegna, abbozza il motivo
turist lovi prizor v objektiv il turista riprende, fotografa la scena
navt. loviti veter v jadro navigare sopravvento
rib. loviti na črva, na muho pescare a verme, a mosca
s tujo roko kače loviti farsi cavare le castagne dal fuoco
PREGOVORI:
na med se muhe love, na sladke besede ljudje si pigliano più mosche in una goccia di miele che in un barile d'aceto
bolje drži ga, kot lovi ga meglio un 'ho' che dieci 'avrò'
kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi
B) lovíti se (-ím se) imperf. refl.
1. acchiapparsi
2. tenersi in bilico
3. correre
4. essere incerto; esitare
5. igre giocare ad acchiappino, a rincorrersi
6. pren. loviti se za correre dietro a:
loviti se za dobičkom correre dietro ai guadagni
loviti se za vsako besedo cercare la parola giusta, adatta
pren. loviti se za vsako bilko cercare il minimo appiglio, un'ancora di salvezza - lúč lumière ženski spol ; (dnevna) (lumière du) jour moški spol ; (svetilka) lampe ženski spol ; (avto) phare moški spol ; (parkirna) feu(x) moški spol, (množina) de stationnement (ali de position) ; (nočna) veilleuse ženski spol ; (sveča) bougie ženski spol , chandelle ženski spol
luč življenja flambeau moški spol de la vie
prižgati luč allumer (la lumière), faire de la lumière
ugasniti luč éteindre la lumière
pri luči delati travailler à la lumière (ali à la lampe)
z lučjo varčevati économiser la lumière
na luči biti komu empêcher quelqu'un de voir, masquer (ali boucher) la vue (ali la lumière, le jour) à quelqu'un
pojdite mi z luči! ôtez-vous de mon jour!
proti luči à contre-jour
pokazati kaj v pravi luči faire voir quelque chose sous son vrai jour
zagledati luč sveta voir le jour, naître
kjer je luč, je tudi senca (figurativno) toute médaille a son revers - lúknja (-e) f
1. buca, buco:
zakrpati luknjo v nogavici rattoppare il buco della calza
ključavnična luknja buco della serratura
luknje od moljev intarmatura
2. pren. (vrzel) lacuna, vuoto:
v njegovem znanju je dosti lukenj le sue conoscenze sono piene di lacune, sono lacunose
3. (bivališče živali) buco, tana:
mišja luknja buco di topo, topaia
4. pren. (slabo stanovanje) buca, stamberga
5. pren. (zapor, ječa) gattabuia, galera:
spraviti, vtakniti v luknjo ficcare in gattabuia
6. pren. (samoten kraj) casa del diavolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti luknjo v žepu essere al verde
poiskati, najti luknjo v zakonih cercare, trovare una lacuna nelle leggi
narediti luknjo v zrak fallire, fare cilecca, fare padella
zamašiti nekaj lukenj tappare alcuni buchi
pregledati, pretakniti vsako (mišjo) luknjo guardare, frugare per ogni dove
gozd. sečnja na luknje disboscamento a radure - lúna lune ženski spol
mlada luna jeune lune
polna luna pleine lune
luna raste (pojema) la lune croît (décroît)
rastoča (pojemajoča) luna lune croissante (décroissante)
pristanek na luni alunissage moški spol, atterrissage moški spol sur la lune
raketa na luno fusée ženski spol lunaire
lajati v luno aboyer à la lune
luna ga trka il a le cerveau (ali l'esprit) dérangé
živeti na luni (figurativno) vivre (ali etre) dans la lune - lúna (-e) f
1. astr. luna, Luna:
luna sije, vzide, zaide la luna splende, sorge, tramonta
žarki lune i raggi della luna
polet na luno volo sulla luna
mlada luna luna nuova
polna luna luna piena
2. (mesečina) luna:
luna ga nosi è sonnambulo
pren. ali te luna trka, živiš na luni? ma che vivi nel mondo della luna?
pren. lajati v luno abbiare alla luna
pren. pog. mi tudi nismo z lune padli mica siamo scemi
astr. Jupitrove lune le lune di Giove - lúna luna f
rastoča (pojemajoča) luna luna creciente (menguante)
pristanek na luni alunizaje m
raketa na luno cohete m lunar
luna sije hace luna
pri(haja)ti z lune (fig) venir de otro mundo
polna luna luna llena; plenilunio m
luna ga trka le falta un tornillo; no está bien de la cabeza
pristati na luni alun(iz)ar; posarse en la luna
živeti na luni (fig) vivir en la luna - máček1 (-čka) m
1. gatto, gatta:
maček mijavka, praska, prede il gatto miagola, graffia, fa le fusa
splezati na drevo urno kot maček arrampicarsi sull'albero con l'agilità di un gatto
priti potiho kot maček avvicinarsi furtivamente come un gatto
2. pren. (izkušen, spreten, prebrisan moški) gattone, volpone, furbacchione
3. redko (krzno okrog vratu) collo (della pelliccia)
4. les. leva ad uncino
5. nekdaj (usnjena mošnja) borsello
6. voj., hist. corvo
7. strojn. (priprava s škripcem na žerjavu) carrello di gru (a ponte)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kupiti mačka v žaklju comprare la gatta nel sacco, a scatola chiusa
biti kot maček, ki vedno pade na noge riuscire sempre a cavarsela
biti kot suščev maček essere emaciato, magro come un gatto in fregola
režati se kot pečen maček sbellicarsi, sganasciarsi dalle risa
inter. tristo mačkov corpo di mille diavoli
agr. maček za ruvanje hmeljevk sradicatore dei tutori del luppolo
mont. maček za ustavljanje vozičkov fermacarro
petr. apneni maček (lehnjak) calcare stalattitico - máčka chat moški spol , chatte ženski spol
angorska mačka chat angora
divja mačka chat sauvage
morska mačka guenon ženski spol
hoditi kot mačka okoli vrele kaše chat échaudé craint l'eau froide
živeti kot pes in mačka vivre comme chien et chat
kadar mačke ni doma, miši plešejo quand le chat n'est pas là (ali le chat parti), les souris dansent