Franja

Zadetki iskanja

  • ljúbo adv.

    1. amorevolmente; ekst. lievemente:
    vetrič ljubo pihlja spira una lieve brezza

    2. (v povedni rabi)
    biti (komu) ljubo aver caro, gradire, piacere
    ljubo mi bo, če me boste obiskali avrò caro se viene a trovarmi
    ni ji bilo ljubo, da so se sprli le dispiacque di aver litigato
    stori, kakor ti je ljubo fa' come ti pare e piace
  • ljubosumno prislov
    1. (zaščitniško) ▸ féltékenyen, féltve
    ljubosumno čuvati ▸ féltve őriz
    ljubosumno varovati ▸ féltékenyen őriz
    ljubosumno skrivati ▸ féltékenyen titkol
    Na ministrstvu za promet in zveze ljubosumno skrivajo identiteto prosilcev. ▸ A Közlekedési és Hírközlési Minisztérium féltékenyen titkolja a kérelmezők személyazonosságát.
    Razume se, da so izdelovalci ur ljubosumno varovali svoje znanje kot poklicno skrivnost. ▸ Érthető, hogy az órakészítők szakmai titokként féltve őrizték az ismereteiket.

    2. (zavistno) ▸ féltékenyen
    Če le ne bi mestna tekmeca tako ljubosumno tekmovala med seboj, namesto da bi sodelovala. ▸ Bárcsak a város riválisai ne versengnének ennyire féltékenyen egymással az együttműködés helyett.
    V košarko se je zaljubil, ko je kot gimnazijec na Loki ljubosumno opazoval vrstnike, kako spretno in strastno mečejo na koš. ▸ Akkor szeretett bele a kosárlabdába, amikor Lokában gimnazista korában féltékenyen figyelte a kortársait, milyen ügyesen és szenvedélyesen dobálnak kosárra.

    3. (o ljubezni) ▸ féltékenyen
    "Seveda, on ima svoje dekle," je ljubosumno razmišljala, "in nima časa za prijateljico." ▸ „Persze neki van csaja” – gondolta féltékenyen –, „és nincs ideje a barátnőjére.”
    Kmalu se začne obešati Danielu okoli vratu, a Barbara ju le ljubosumno opazuje. ▸ Hamarosan Daniel nyakába csimpaszkodik, de Barbara csak féltékenyen figyeli őket.
  • ljudjé gens moški spol množine ali ženski spol množine , monde moški spol , hommes moški spol množine , public moški spol , foule ženski spol

    ljudje božji bonnes gens
    dobri ljudje braves gens
    majhni ljudje les petites gens, le petit (ali menu) peuple
    mladi ljudje les jeunes gens
    pošteni ljudje honnêtes gens
    stari ljudje vieilles gens
    ubogi ljudje les gens pauvres, les pauvres, le pauvre monde, les pauvres gens
    vsi ljudje tous les gens
    ljudje to pravijo, govorijo on le dit
    kaj bodo rekli ljudje k temu? qu'en dira-t-on?, qu'en diront les gens?
  • ljudjé (ljudí) m pl. od človek gente; uomini, persone:
    ljudje in živali uomini e bestie
    prevoz ljudi in tovora trasporto di persone e merci
    ob požaru je bilo poškodovanih pet ljudi nell'incendio sono rimaste ferite cinque persone
    ljudje, odprite! gente, aprite!
    hinavski, pošteni ljudje gente ipocrita, onesta
    mladi in stari ljudje se težko razumejo i giovani e i vecchi si intendono difficilmente
    ogibaj se ljudi, ki mislijo le nase evita le persone che pensano soltanto a se stesse
    kmečki, mestni ljudje gente del contado, di città; contadini, cittadini
    enakopravnost ljudi pred zakonom uguaglianza dei cittadini davanti alla legge
    kaj bodo rekli ljudje cosa dirà la gente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vsi smo pač ljudje siamo tutti uomini
    ogibati se ljudi evitare la gente, essere scontroso
    pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente
    tak ne moreš med ljudi così vestito, conciato non puoi presentarti in pubblico
    živel je od tega, kar smo mu dali dobri ljudje viveva di elemosine
    nikogar od svojih ljudi nima več non ha più nessuno (dei familiari)
    vas šteje komaj petdeset ljudi il paese conta appena cinquanta anime
    v obratu je zaposlenih čez sto ljudi lo stabilimento ha più di cento dipendenti
    knjiž. bivši ljudje gli ex potenti
    mali ljudje gente, uomini della strada
    pren. naši ljudje i nostri, i nostri simpatizzanti
    ljudje starega kova gente di vecchio stampo
    ljudje na mestu gente a posto, onesta
    PREGOVORI:
    vsi ljudje vse vedo tutti sanno tutto
  • ljúdstvo peuple moški spol , population ženski spol

    človek iz ljudstva homme moški spol du peuple
    delovno ljudstvo peuple travailleur (ali laborieux), masses travailleuses (ali laborieuses)
    izvoljeno ljudstvo le peuple élu
    kmečko ljudstvo peuple des campagnes, paysans moški spol množine
    preprosto ljudstvo les petites gens, le menu peuple, le populaire, familiarno le populo
    mnogo ljudstva beaucoup de monde, une foule
    Socialistična zveza delovnega ljudstva l'Alliance socialiste du peuple travailleur (ali des travailleurs)
  • ljúdstvo (-a) n

    1. popolo; popolazione

    2. popolo; pejor. popolino, volgo; plebe:
    ljudstvo in izobraženci il popolo e l'intellighenzia
    po soglasni volji ljudstva a furor di popolo

    3. popolo, nazione:
    izvoljeno ljudstvo il popolo eletto, il popolo di Dio
    lovska, pastirska ljudstva popoli di cacciatori, di pastori
    barbarsko, omikano ljudstvo un popolo barbaro, civile

    4. gente; massa; moltitudine:
    bilo je ljudstva kot mravelj la gente era numerosa come le formiche
  • ločítev séparation ženski spol ; (zakona) divorce moški spol

    ločitev od mize in postelje séparation de corps et de biens
    tožba za ločitev demande ženski spol, (ali action ženski spol, instance ženski spol) en divorce
    vložiti tožbo za ločitev demander le divorce, plaider en séparation, introduire une instance en divorce
  • lomíti (lómim)

    A) imperf. ➞ zlomiti

    1. spezzare, spaccare, frangere (le onde)

    2. contorcersi:
    spet ga lomi božjast si contorce in convulsioni epilettiche
    impers. gledalce je kar lomilo od smeha gli spettatori si sbellicavano dalle risa

    3. essere sconvolto:
    jeza, togota ga lomi è sconvolto dall'ira, dalla rabbia

    4. tisk. impaginare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lomiti kruh spezzare, sbocconcellare il pane
    lomiti prste, roke (od nestrpnosti) torcersi le mani
    lomiti si zobe pri rompersi i denti in
    lomiti lan granulare il lino
    fiz. lomiti svetlobo rifrangere la luce
    lomiti usnje irruvidire il cuoio

    B) lomíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. spezzarsi

    2. pren. piegarsi, chinarsi:
    lomiti se od smeha sbellicarsi dalle risa

    3. (biti ostro ukrivljen) curvarsi, girare (bruscamente)

    4. fiz. rifrangersi:
    svetloba se lomi la luce si rifrange
    ob tujem izrazu se mi je lomil jezik alle prese col forestierismo farfugliavo
    lomiti se po kamenju arrancare sui sassi
  • lópa (-e) f

    1. capannone, rimessa; capanno, casotto; rustico; tettoia:
    lopa za kmetijske stroje rimessa per le macchine agricole
    lopa za letala capannone (per aerei), hangar
    sejemska lopa capannone da fiera
    lopa s kotlom za smolo pegoliera

    2. alp. cengia

    3. arhit.
    arkadna lopa porticato
  • lopáta (-e) f

    1. pala, badile:
    njegove roke so kot lopate ha le mani grandi come pale

    2. (lopati podoben del orodja, naprave) pala; strojn. benna:
    (mlinsko) kolo na loparje ruota (del mulino) a pale
    lopata vesla la pala del remo
    grad. zasaditi lopato iniziare i lavori (a un edificio, a una costruzione)
    drugi so delali, on pa se je samo naslanjal na lopato mentre gli altri sfacchinavano, lui se ne stava a guardare
    zool. losova lopata palco di alce
    navt. lopata sidra marra dell'ancora
    strojn. lopate na turbini pale di turbina
    navt. plalna lopata (plalnica) gottazza, sassola
    vijačna lopata pala d'elica
  • lotévati se (-am se) | lotíti se (-im se) imperf., perf. refl.

    1. accingersi a, mettersi a; intraprendere:
    zopet se lotiti študija riprendere gli studi
    lotiti se dela mettersi al lavoro; affrontare qcs.
    slikar se je loteval tudi tihožitij il pittore si cimentò anche nelle nature morte
    gostje so se začeli lotevati vina gli ospiti avevano cominciato a degustare il vino

    2. (napadati, napasti) assalire, attaccare; aggredire:
    lotiti se koga s pestmi prendere qcn. a pugni
    lotiti se koga v časopisu attaccare qcn. sui giornali
    lotiti se koga fizično aggredire qcn.

    3. essere presi da, avere un attacco di; provare:
    loteva se ga mrzlica ha un attacco di febbre
    lotevalo se ga je hrepenenje, lotevala se ga je jeza, loteval se ga je strah provava desiderio, rabbia, paura
    železa se loteva rja il ferro sta arrugginendo
    jabolk se je lotila gniloba le mele stanno marcendo
    ta bolezen se loti zlasti notranjih organov una malattia che attacca specie gli organi interni
    pren. ne vedeti česa bi se lotili non saper che pesci pigliare
  • lótiti se commencer à, se mettre à, entreprendre, s'attaquer à, mettre la main à la pâte ; (napasti) attaquer quelqu'un ali quelque chose, s'attaquer à quelqu'un; saisir, s'emparer de; aborder

    lotiti se dela se mettre à l'œuvre (ali à l'ouvrage, à la besogne)
    strah se ga je lotil la peur le saisit, il fut saisi de peur (ali de frayeur)
    bolezen se ga je lotila il fut atteint (ali touché) par une maladie, il attrapa une maladie
    kako naj se tega lotim? comment dois-je m'y prendre?, comment faut-il que je m'y prenne?
  • lovíti (-ím)

    A) imperf. ➞ uloviti

    1. correre dietro a, rincorrere, cercar di acchiappare

    2. catturare, intercettare, prendere

    3. (zbrati, zbirati, nabrati, nabirati) raccogliere

    4. cacciare, andare a caccia di; pescare:
    loviti kunce cacciare le lepri
    loviti ptiče uccellare
    mačka lovi miši il gatto va a caccia di topi
    loviti na trnek pescare con l'amo

    5. pren. cercare di afferrare; intercettare, captare:
    lovila je vsako njegovo besedo cercava di afferrare ogni sua parola
    loviti signale s satelitov captare i segnali dei satelliti

    6. pren. sorprendere:
    le pojdi, da te ne bo noč lovila va' pure, prima che ti sorprenda la notte

    7.
    loviti sapo, zrak respirare affannosamente; boccheggiare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    loviti besede cercare (affannosamente) le parole
    dan je treba loviti zjutraj il mattino ha l'oro in bocca
    loviti korak s časom cercare di essere al passo coi tempi
    loviti stopinje za kom camminare dietro a qcn., seguire qcn.
    loviti dekleta na sladke besede sedurre le fanciulle con le belle parole
    loviti koga na besedo prendere qcn. in parola
    loviti slepe miši giocare a mosca cieca; ekst. amoreggiare
    loviti ravnotežje cercare l'equilibrio
    slikar lovi motiv il pittore disegna, abbozza il motivo
    turist lovi prizor v objektiv il turista riprende, fotografa la scena
    navt. loviti veter v jadro navigare sopravvento
    rib. loviti na črva, na muho pescare a verme, a mosca
    s tujo roko kače loviti farsi cavare le castagne dal fuoco
    PREGOVORI:
    na med se muhe love, na sladke besede ljudje si pigliano più mosche in una goccia di miele che in un barile d'aceto
    bolje drži ga, kot lovi ga meglio un 'ho' che dieci 'avrò'
    kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi

    B) lovíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. acchiapparsi

    2. tenersi in bilico

    3. correre

    4. essere incerto; esitare

    5. igre giocare ad acchiappino, a rincorrersi

    6. pren. loviti se za correre dietro a:
    loviti se za dobičkom correre dietro ai guadagni
    loviti se za vsako besedo cercare la parola giusta, adatta
    pren. loviti se za vsako bilko cercare il minimo appiglio, un'ancora di salvezza
  • lúč lumière ženski spol ; (dnevna) (lumière du) jour moški spol ; (svetilka) lampe ženski spol ; (avto) phare moški spol ; (parkirna) feu(x) moški spol, (množina) de stationnement (ali de position) ; (nočna) veilleuse ženski spol ; (sveča) bougie ženski spol , chandelle ženski spol

    luč življenja flambeau moški spol de la vie
    prižgati luč allumer (la lumière), faire de la lumière
    ugasniti luč éteindre la lumière
    pri luči delati travailler à la lumière (ali à la lampe)
    z lučjo varčevati économiser la lumière
    na luči biti komu empêcher quelqu'un de voir, masquer (ali boucher) la vue (ali la lumière, le jour) à quelqu'un
    pojdite mi z luči! ôtez-vous de mon jour!
    proti luči à contre-jour
    pokazati kaj v pravi luči faire voir quelque chose sous son vrai jour
    zagledati luč sveta voir le jour, naître
    kjer je luč, je tudi senca (figurativno) toute médaille a son revers
  • lúknja (-e) f

    1. buca, buco:
    zakrpati luknjo v nogavici rattoppare il buco della calza
    ključavnična luknja buco della serratura
    luknje od moljev intarmatura

    2. pren. (vrzel) lacuna, vuoto:
    v njegovem znanju je dosti lukenj le sue conoscenze sono piene di lacune, sono lacunose

    3. (bivališče živali) buco, tana:
    mišja luknja buco di topo, topaia

    4. pren. (slabo stanovanje) buca, stamberga

    5. pren. (zapor, ječa) gattabuia, galera:
    spraviti, vtakniti v luknjo ficcare in gattabuia

    6. pren. (samoten kraj) casa del diavolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. imeti luknjo v žepu essere al verde
    poiskati, najti luknjo v zakonih cercare, trovare una lacuna nelle leggi
    narediti luknjo v zrak fallire, fare cilecca, fare padella
    zamašiti nekaj lukenj tappare alcuni buchi
    pregledati, pretakniti vsako (mišjo) luknjo guardare, frugare per ogni dove
    gozd. sečnja na luknje disboscamento a radure
  • lúna lune ženski spol

    mlada luna jeune lune
    polna luna pleine lune
    luna raste (pojema) la lune croît (décroît)
    rastoča (pojemajoča) luna lune croissante (décroissante)
    pristanek na luni alunissage moški spol, atterrissage moški spol sur la lune
    raketa na luno fusée ženski spol lunaire
    lajati v luno aboyer à la lune
    luna ga trka il a le cerveau (ali l'esprit) dérangé
    živeti na luni (figurativno) vivre (ali etre) dans la lune
  • lúna (-e) f

    1. astr. luna, Luna:
    luna sije, vzide, zaide la luna splende, sorge, tramonta
    žarki lune i raggi della luna
    polet na luno volo sulla luna
    mlada luna luna nuova
    polna luna luna piena

    2. (mesečina) luna:
    luna ga nosi è sonnambulo
    pren. ali te luna trka, živiš na luni? ma che vivi nel mondo della luna?
    pren. lajati v luno abbiare alla luna
    pren. pog. mi tudi nismo z lune padli mica siamo scemi
    astr. Jupitrove lune le lune di Giove
  • lúna luna f

    rastoča (pojemajoča) luna luna creciente (menguante)
    pristanek na luni alunizaje m
    raketa na luno cohete m lunar
    luna sije hace luna
    pri(haja)ti z lune (fig) venir de otro mundo
    polna luna luna llena; plenilunio m
    luna ga trka le falta un tornillo; no está bien de la cabeza
    pristati na luni alun(iz)ar; posarse en la luna
    živeti na luni (fig) vivir en la luna
  • máček1 (-čka) m

    1. gatto, gatta:
    maček mijavka, praska, prede il gatto miagola, graffia, fa le fusa
    splezati na drevo urno kot maček arrampicarsi sull'albero con l'agilità di un gatto
    priti potiho kot maček avvicinarsi furtivamente come un gatto

    2. pren. (izkušen, spreten, prebrisan moški) gattone, volpone, furbacchione

    3. redko (krzno okrog vratu) collo (della pelliccia)

    4. les. leva ad uncino

    5. nekdaj (usnjena mošnja) borsello

    6. voj., hist. corvo

    7. strojn. (priprava s škripcem na žerjavu) carrello di gru (a ponte)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kupiti mačka v žaklju comprare la gatta nel sacco, a scatola chiusa
    biti kot maček, ki vedno pade na noge riuscire sempre a cavarsela
    biti kot suščev maček essere emaciato, magro come un gatto in fregola
    režati se kot pečen maček sbellicarsi, sganasciarsi dalle risa
    inter. tristo mačkov corpo di mille diavoli
    agr. maček za ruvanje hmeljevk sradicatore dei tutori del luppolo
    mont. maček za ustavljanje vozičkov fermacarro
    petr. apneni maček (lehnjak) calcare stalattitico
  • máčka chat moški spol , chatte ženski spol

    angorska mačka chat angora
    divja mačka chat sauvage
    morska mačka guenon ženski spol
    hoditi kot mačka okoli vrele kaše chat échaudé craint l'eau froide
    živeti kot pes in mačka vivre comme chien et chat
    kadar mačke ni doma, miši plešejo quand le chat n'est pas là (ali le chat parti), les souris dansent