Franja

Zadetki iskanja

  • Plancius 3 Pláncij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znana predstavnika tega rodu sta

    1. Cn. Plancius Gnej Plancij, vitez, carinski zakupnik: Ci.

    2. njegov sin Cn. Plancius, ki je kot kvestor v Makedoniji podpiral Cicerona v pregnanstvu, zato ga je ta zagovarjal, ko je bil l. 54 tožen de ambitu: Ci. Od tod adj. Planciānus 3 Pláncijev: senatus consultum Ulp. (Dig.).
  • Plautius (vulg. Plōtius) 3 Plávtij(ev) (Plávcij(ev)), Plótij(ev) (Plócij(ev)), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani predstavniki tega rodu so:

    1. M. Plautius Silvanus Mark Plavtij Silvan, ki je kot ljudski tribun s svojim zakonom (lex Plautia Papiria) končal zavezniško vojno: Ci.

    2. L. Plotius Lucij Plótij, pesnik: Ci.

    3. Plotius Tucca Plótij Tuka, pesnik, Vergilijev prijatelj. Kot adj. Plávtijev (Plávcijev), Plótijev (Plócijev): lex Plautia (Plotia) S., Ci. fr., enako tudi samo Plotia Ci. ep.; rogatio Plotia (Plautia) Suet., Gell. Od tod adj. Plautiānus (Plōtiānus) 3 Plávtijev (Plávcijev), Plótijev (Plócijev): bona Plotiana Ci. (nekega) Plotija, fabulae Gell.
  • Plīnius 3 Plínij(ev), ime rim. rodu. Njegovi najbolj znani predstavniki so:

    1. C. Plinius Secundus (imenovan tudi maior starejši) Gaj Plinij Sekund (starejši), naravoslovec, avtor ohranjenega enciklopedičnega dela z naslovom Naturalis historia „Naravoslovje“ v 37 knjigah; umrl je ob izbruhu ognjenika Vezuv l. 79 po Kr., star 56 let: Plin. iun.

    2. njegov nečak (sin njegove sestre) in posinovljenec C. Plinius Secundus (imenovan tudi iunior mlajši) Gaj Plinij Sekund (mlajši), rojen l. 62 po Kr. v Novem Komu (Novum Comum), v času Trajana cesarski namestnik v Bitiniji, avtor hvalnice na čast Trajanu in zbirke pisem, umrl ok. l. 114 po Kr.

    3. Plinius Valeriānus Plinij Valerijan, zdravnik in pisec del o medicini; živel je malo pred obdobjem cesarja Konstantina. Adj. Plīniānus 3 Plínijev: principatus duracinis quae Pliniana Campania appellat, in Belgica vero Lusitanis, in ripis etiam Rheni Plin.
  • plume [plüm] féminin pero; perje; posteljno perje; pisalno pero; (ročna) pisava; stil; pisec, pisatelj; pluriel, populaire lasje

    plume d'autruche, de coq, de paon, de parure nojevo, pe-telinje, pavje, lepotično pero
    plume (à) réservoir nalivno pero
    la plus belle plume de son aile, de son chapeau (figuré) njegov najboljši (so)delavec
    dessin masculin à la plume perorisba
    homme masculin de plume pisatelj
    léger comme une plume lahek kot pero
    lit masculin de plume mehka postelja
    longues plumes des ailes letalna peresa
    nom masculin de plume pisateljsko ime
    poids masculin plume peresna teža (boksarjev)
    trait masculin de plume poteza s peresom
    écrire au courant de la plume pisati, kar komu sproti pride na misel
    y laisser des plumes, de ses plumes (figuré) imeti izgubo, škodo (pri tem)
    se parer des plumes du paon krasiti se s tujim perjem
    perdre ses plumes izgubiti lase, postati plešast
    prendre la plume, mettre la main à la plume prijeti za pero
    rester au bout de la plume obtičati (pri pisanju)
    supprimer d'un trait de plume ukiniti z eno samo potezo s peresom
    vivre de sa plume živeti od pisateljevanja, od prodaje svojih knjig
    (populaire) voler dans les plumes de quelqu'un napasti koga
  • po2 predlog z mestnikom

    1. kje: auf (po morju auf dem Meer, auf dem Wasserweg, po reki auf dem [Fluß] Fluss, po vodi auf dem Wasser)
    pisati: po tabli an die Tafel (schreiben)
    hoditi: po mestu/ulici durch die Stadt/Straße gehen, in der Stadt/Straße (herumgehen)
    po hiši/sobi im Haus/Zimmer herumgehen
    teči: po žilah durch die Adern, in den Adern
    premetavati se: po postelji im Bett (sich im Bett herumwälzen, herumdrehen)
    po časopisih in den Zeitungen

    2. ([takoj] za) nach (po Vrhniki nach Vrhnika)

    3. kam: auf (po glavi auf den Kopf, po gobcu auf das Maul, po vratih auf/gegen die Tür)
    po … (navzdol) … herunter/hinunter (pasti po stopnicah die Treppe hinunter fallen), -ab, abwärts (po dolini talab, talabwärts)
    po … (navzgor) … herauf/hinauf, -auf, -aufwärts (po dolini talauf, talaufwärts)

    4. kdaj: nach (drugi uri/polnoči/prvem/predstavi nach zwei Uhr, nach Mitternacht, nach dem Ersten, nach der Vorstellung)

    5. način: -weise (po žličkah, kapljicah löffelweise, tropfenweise)
    hoditi po prstih/petah auf den Fingerspitzen/Fersen gehen
    po tihem leise
    po malem langsam, löffelweise

    6. seči, hlastniti, vprašati, potreba, želja, pohlep …: nach

    7.
    po predlogi, romanu …: nach (po romanu nach dem/einem Roman)
    po rodu, izvoru, poreklu: … nach (po izvoru der Herkunft nach, po rodu der Abstammung nach)
    po rojstvu ein gebürtiger/eine gebürtige X
    v sorodstvu: po očetu/materi/stari materi … väterlicherseits/mütterlicherseits/großmütterlicherseits …

    8. (s posredovanjem) durch (po prijatelju durch einen Freund, po kurirju durch Boten)
    po pošti durch die Post, poslati, dostaviti: auf dem Postweg
    po moji/tvoji … krivdi durch meine/deine Schuld, durch mein/dein Verschulden

    9.
    po mojem/njegovem nach mir/ihm
    po mojem mnenju meiner Meinung nach

    10. pravo (v skladu z) laut, … gemäß (po členu 5 laut Art. 5, gemäß Art. 5)
    po zakonu kraft Gesetz

    11.
    je (že) po kom es ist um (jemanden) geschehen

    12.
    po milosti božji zgodovina von Gottes Gnaden
    | ➞ → ime, pomoč (s pomočjo)
  • podnaslov samostalnik
    1. (ime dela) ▸ alcím
    pomenljiv podnaslov ▸ sokatmondó alcím
    podnaslov članka ▸ cikk alcíme
    podnaslov knjige ▸ könyv alcíme
    podnaslov razstave ▸ kiállítás alcíme
    podnaslov pesmi ▸ vers alcíme
    podnaslov zbirke ▸ gyűjtemény alcíme
    podnaslov predstave ▸ előadás alcíme
    podnaslov filma ▸ film alcíme
    Zbirka ima podnaslov Pesmi za otroke in otroške duše. ▸ A gyűjtemény a Versek gyermekeknek és gyermeki lelkeknek alcímet viseli.
    Najnovejši Pirati s Karibov, s podnaslovom Prekletstvo Črnega bisera, so zabavna klasična gusarska pustolovščina. ▸ A Karib-tenger kalózai legújabb, A Fekete Gyöngy átka alcímet viselő része klasszikus szórakoztató kalózkaland.
    Vsebine so napisane neberljivo – brez podnaslovov, odstavkov in podobnega. ▸ A tartalmakat olvashatatlanul – alcímek, bekezdések és hasonlók – nélkül írták meg.

    2. ponavadi v množini (o prevodu) ▸ felirat
    Vsi filmi so opremljeni z angleškimi podnaslovi. ▸ Minden filmet angol feliratokkal láttak el.
    Glasbeni igrani film so predvajali v izvirnem jeziku, to je nizozemščini, z angleškimi podnaslovi. ▸ A zenés játékfilmet eredeti, tehát holland nyelven vetítették angol feliratokkal.

    3. (oznaka) ▸ alcím
    Podnaslov albuma je "vizualni album", kajti vsaka pesem je opremljena tudi z videospotom. ▸ Az album alcíme „vizuális album”, ugyanis minden zeneszámhoz tartozik egy videóklip is.
    Leta 1994 napisana drama nemškega dramatika, dramaturga, igralca in režiserja Franza Xaverja Kroetza ima podnaslov "ljudska igra v treh dejanjih". ▸ Franz Xaver Froetz német drámaíró, dramaturg, színész és rendező 1994-ben íródott drámája a „népi játék három felvonásban” alcímet viseli.
  • podnasloviti glagol
    1. (dati delu ime) ▸ alcímmel ellát
    delovno podnasloviti ▸ munkacímet ad neki
    podnasloviti priročnik ▸ kézikönyvet alcímmel ellát
    podnasloviti članek ▸ cikket alcímmel ellát
    podnasloviti knjigo ▸ könyvet alcímmel ellát
    Okroglo mizo so podnaslovili Vpliv reforme na študente. ▸ A kerekasztal-beszélgetés alcíme: A reform hatása a hallgatókra.
    Francoski avotor je knjigo podnaslovil: Knjiga o branju. ▸ A francia szerzők a könyvet a Könyv az olvasásról alcímmel látták el.

    2. (o prevodu) ▸ feliratoz
    V vsem tem času se je zgodilo veliko filmov. Nekaj sem jih prevedla, še več samo podnaslovila. ▸ Ez alatt az idő alatt számos film keletkezett. Néhányat lefordítottam, a többségét viszont csak feliratoztam.
    Nagrajeni film na stroške evropskega parlamenta podnaslovijo v vseh 23 jezikov EU. ▸ A díjazott filmet az EU mind a 23 nyelvén feliratozzák az Európai Parlament költségén.

    3. (dodati oznako) ▸ titulál
    Bernhard je dramo podnaslovil kot komedijo o nemški duši. ▸ Bernhard a drámát a német lélekről szóló komédiának nevezte.
    Mikeln je svoje gledališko besedilo podnaslovil kot ljudsko igro v treh dejanjih. ▸ Mikeln a színházi szövegét háromfelvonásos népszínműnek titulálta.
  • podnaslóvljen (-a -o) adj. con sottotitolo, con didascalie, sottotitolato; tv žarg.
    podnaslovljeno ime sottopancia
  • Poecile (poecilē) -ēs, f (tuj. ἡ ποικίλη στοά, tudi samo ἡ ποικίλη sc. στοά) Pisana (Poslikana) stóa (pokrito stebrišče, obzidano z ene strani) na glavnem trgu (agori) v Atenah, zgrajena ok. 460 pr. Kr., okrašena s poslikavami slavnih umetnikov; po tej šoli je dobila ime tudi Zenonova filozofska šola: huic Miltiadi, qui Athenas totamque Graeciam liberarat, talis honos tributus est, in porticu, quae Poecile vocatur N., hic Delphis aedem pinxit, hic et Athenis porticum, quae Poecile vocatur, gratuito, cum partem eius Micon mercede pingeret Plin., et tamen Athenis proxime et ante Poecilen porticum isto gemino obtutu circulatorem aspexi equestrem spatham praeacutam mucrone infesto devorasse Ap.
  • Poenīnus 3 (v rokopisih tudi Pēnīnus, Pēnnīnus; gr. Ποίνινος; ime je kelt. izvora) penínski: Poeninae Alpes T. Peninske Alpe (prelaz Velikega sv. Bernharda in okoliška pogorja do Sv. Gotarda) = Poenina iuga T. Peninsko pogorje, Poeninus mons Sen. ph. Peninska gora (= Veliki sv. Bernard), tudi samo Poeninus (sc. mons) L., iter Poeninum T. prelaz čez Peninsko goro.
  • poimenovanj|e srednji spol (-a …) die Benennung; (krst) die Namengebung; (ime) die Bezeichnung
  • pòkor m
    1. sramota, sramotno dejanje, spotika: šta će kazati rod kad čuje ovaj pokor; to je pokor i sramota našemu imenu to je nedopovedljiva sramota za naše ime
    2. ekspr. nesramen gobec
  • poln1 [ou̯] (-a, -o) voll (kozarec ein volles Glas, lonec ein voller Topf)
    nabito poln gestopft voll, gesteckt voll, prall, prallvoll, zum Bersten voll
    poln do roba/vrha gestrichen voll, randvoll
    biti do vrha poln randvoll sein, da teče čez: überlaufen
    napol poln [halbvoll] halb voll
    na tričetrt poln [dreiviertel] drei viertel voll
    (polne postave) vollschlank, füllig
    poln tank eine Tankfüllung
    polna ura eine volle Stunde, eine geschlagene Stunde, bije: die volle Stunde
    polno ime der Vollname, voller Name (s polnim imenom mit vollem Namen)
    imeti polne roke die Hände voll haben, dela ipd.: alle Hände voll haben
    v polni meri in vollem Maße
    v polnem pomenu besede im Vollsinn des Wortes
    v polnem razcvetu in voller Blüte, in Hochblüte
    v polnem razmahu in vollem Gange, auf vollen Tour laufen
    s polno paro mit Volldampf, mit Hochdruck, delati: auf Hochtouren laufen/sein
    s polnnimi jadri mit vollen Segeln
    s polnimi pljuči vdihavati: in vollen Zügen
    figurativno imeti poln gobec das Maul vollnehmen
    mera je polna das Maß ist voll!, das bringt das [Faß] Fass zum überlaufen
    imeti polno glavo den Kopf voll haben
    obratovati s polno kapaciteto ausgelastet sein
    polno izoblikovan durchgebildet, voll ausgebildet
    voll- (zaposlen vollbeschäftigt, zavarovan vollversichert)
  • Polymachaeroplāgidēs -ae, m Polimahajroplagíd, izmišljeno šalj. ime: Pl.
  • Polyplūsius 3 (gr. πολυπλούσιος zelo bogat) Poliplúzijev = Bogatinov, izmišljeno rodbinsko ime: genus Polyplusium Pl. rodbina Bogatinska, rod Bogatinov
  • Pompēiopolis -is, acc. -im, f (Πομπηϊούπολις) Pompejópolis = „Pompejevo mesto“, kasnejše ime mesta Soli v Kilikiji, ki ga je uničil Tigran, znova pa postavil Pompej: Mel., Plin., T.
  • Pompēius 3 (osk. pompe = quinque, Pompēius torej = Quīnctius) Pompêj(ev), ime rimskega (prvotno oskijskega) plebejskega rodu. Njegovi najznamenitejši predstavniki so:

    1. Q. Pompeius Kvint Pompej, ki se je kot konzul l. 141 in kot prokonzul l. 140 neuspešno vojskoval z Viriatom in Numancijani (Numantinci): Ci.

    2. Q. Pompeius Rufus Kvint Pompej Ruf, tribunus plebis l. 100, konzul l. 88 s Sulo, vojskovodja v vojni z Mitridatom; na povelje Pompeja Strabona so ga usmrtili vojaki: Ci.

    3. Q. Pompeius Bithynicus Kvint Pompej Bitinijski, Ciceronov prijatelj, je l. 75 uredil Bitinijo kot provinco; l. 48 je bil skupaj s svojim sorodnikom Pompejem Velikim usmrčen na egiptovski obali: Ci.

    4. Cn. Pompeius Strabo Gnej Pompej Strabo(n), pretor l. 94, konzul l. 89, se je kot vojskovodja proslavil v vojni zoper zaveznike (Marsicum bellum): Ci., Vell., Fl.

    5. Cn. Pompeius Magnus Gnej Pompej Veliki, sin Gneja Pompeja Strabona, rojen l. 106, premagalec pomorskih roparjev in kralja Mitridata, triumvir s Cezarjem in Krasom od l. 60; Cezar, s katerim se je Pompej sprl l. 49, ga je premagal l. 48 pri Farzalu, zato je zbežal v Egipt, kjer je bil na obali umorjen po ukazu tamkajšnjega kralja Ptolemaja XII.: Ci., C. idr.

    6. njegova sinova Cn. in Sextus Pompeius Gnej in Sekst Pompej sta nadaljevala vojno proti Cezarju; prvi je bil l. 45 premagan pri Mundi in kmalu potem na begu umorjen, drugi pa se je s spremenljivo bojno srečo vojskoval na morju do l. 35, ko so ga usmrtili v Miletu: C., Auct. b. Hisp., Vell.

    7. Pompeia Pompêja
    a) soproga Publija Vatinija: Ci.
    b) vnukinja Kvinta Pompeja Rufa, od l. 67 Cezarjeva tretja soproga; l. 61 se je zaradi njenega prešuštvovanja s Klodijem ločil od nje: Suet.
    c) hči Pompeja Velikega, soproga Sule Favsta: Auct. b. Afr.

    8. Pompeius Vārus Pompej Var, Horacijev tovariš v bitki pri Filipih: H.

    9. Pompeius Grosphus Pompej Grosf, sicilski posestnik, Horacijev prijatelj: H. Pl. Pompēī -iōrum, m možje, kakršen je bil Pompêj, možje kot Pompêj: T. Adj.

    1. Pompēius 3 Pompêjev: lex Ci., domus Ci., O., via Ci., porticus Pr., umbra O. Pompejeva stebrišča (na Marsovem polju).

    2. Pompēiānus 3 Pompêjev: Plin., curia Suet., porticus Vitr., equitatus C., theatrum Mart. Pompejevo (od Pompeja zgrajeno) gledališče, Notus Mart. veter, ki je pihal v zastore Pompejevega gledišča; subst. Pompēiānus -ī, m Pompêjev pristaš, pompêjevec, pompejánec: C., T., Lucan., Sen. ph., Vell.
  • Pompilius 3 Pompílij(ev), ime rim. rodu. Najbolj znan je Numa Pompilius Numa Pompilij, drugi rimski kralj: L., H., O. idr. Adj.

    1. Pompilius 3 Pompílijev: sanguis H. Numovi potomci = gens Calpurnia, ki je izvirala iz Kalpa (Calpus), Numovega sina.

    2. Pompiliānus 3 Pompílijev: tempus Amm. čas Nume Pompilija, curia Vop. Pompilijeva kurija, kurija, ki jo je zgradil Numa.
  • Pompōnius 3 Pompónij(ev), ime rim. rodu. Najbolj znani predstavniki

    1. T. Pomponius Atticus Tit Pomponij Atik, prijatelj Cicerona in Kornelija Nepota: Ci., N.

    2. L. Pomponius Lucij Pomponij, Katulov sodobnik, pisec atelan: Gell.

    3. P. Pomponius Secundus Publij Pomponij Sekund, pisec žaloiger (tragedij) za časa Kaligule in Klavdija: Q. Adj. Pompōniānus 3 Pompónijev: nomina Ci., pira Plin., versūs Gell. Pomponijevi verzi (gl. Pomponij 2.).
  • Pomptīnus1 3 pomptínski, ime pokrajine ob obrežju Lacija med Ancijem (Antium) in Circeji (Circeii), skozi katero tečeta in jo pogosto poplavljata reki Amazen (Amasēnus) in Ufent Ūfēns): ager L., Fl., palus ali paludes: Lucan., Mart., Plin., Suet.; subst.

    1. Pomptīna summa -ae, f. zgornji del pomptínskega močvirja: sed de Formiano Tarracinam pridie Kal. Ian., inde Pomptinam † summam † (novejše izdaje navajajo Pomptinum † summam †) inde Albanum Pompei Ci. ep.

    2. Pomptīnum -ī, n Pomptínsko, Pomptínska krajina: L.