Franja

match³ [mæč]

1. prehodni glagol
(primerno) omožiti, oženiti, poročiti (to, with s, z)
pariti (živali); primerjati (with s, z)
izigrati koga (against proti)
prilagoditi (to, with s, z)
ustrezati, ujemati se (barve); najti, nabaviti kaj ustreznega
ameriško kockati, metati kovance vzrak

2. neprehodni glagol
arhaično poročiti se; biti enak, biti kos, ujemati se (with)
biti primeren (to čemu)

to be well (ill) matched dobro (slabo) se ujemati
can you match this silk for me? mi lahko najdete kaj ustreznega k tej svili?
to be matched biti komu enakovreden; biti komu (čemu) enak, (kos), izenačiti se
not to be matched biti nedosegljiv, ne moči se primerjati
ekonomija matched order naročilo za prodajo ali nakup istega števila akcij ali blaga po isti ceni (borza)

matematičarka samostalnik
1. (strokovnjakinja) ▸ matematikusNemška matematičarka Maria Reiche je več kot pol stoletja posvetila študiju arheologije. ▸ Maria Reiche német matematikus több mint fél évszázadot szentelt a régészet tanulmányozásának.
Po osnovni izobrazbi je matematičarka, diplomirala je na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. ▸ Alapvégzettsége szerint matematikus, de a ljubljanai természettudományi és technológiai karon szerzett diplomát.

2. (ženska, ki dobro računa) ▸ matematikus
Nikoli nisem bila pretirano dobra matematičarka. ▸ Sohasem voltam túlságosan jó matematikus.
Veliko bolj kot note obvlada številke in matematiko; velja za najboljšo matematičarko v družini. ▸ Sokkal jobban ért a számokhoz és a matematikához, mint a hangokhoz; őt tartják a család legjobb matematikusának.

matematik samostalnik
1. (strokovnjak) ▸ matematikusŠtejejo ga med tri največje matematike vseh časov; postavljajo ga ob bok Arhimedu in Newtonu. ▸ Minden idők három legjobb matematikusa között tartják számon; Arkhimédésszel és Newtonnal tartják egyenrangúnak.
Leta 1855 je umrl nemški matematik in astronom Carl Friedrich Gauss, eden največjih matematikov vseh časov. ▸ 1855-ben hunyt el Carl Friedrich Gauss német matematikus és csillagász, minden idők egyik legnagyobb matematikusa.

2. (kdor dobro računa) ▸ matematikus
Bil je najboljši matematik v svojem razredu. ▸ A legjobb matematikus volt az osztályban.
Prireditve se je udeležilo 174 najboljših matematikov iz 45 srednjih šol. ▸ A rendezvényen 45 középiskola 174 legjobb matematikusa vett részt.

materni jezik stalna zveza
jezikoslovje (o jeziku) ▸ anyanyelv
Mednarodni dan maternega jezika je vsakoletni svetovni spominski dan, ki se ga obeležuje 21. februarja z namenom spodbuditi večjezičnost ter zavest o jezikovni in kulturni raznolikosti. ▸ Az anyanyelv nemzetközi napja (IMLD) egy minden év február 21. napján világszerte megtartott megemlékezés a nyelvi és kulturális sokszínűség tudatosításának előmozdítása és a többnyelvűség támogatása érdekében.
Dva dneva pozneje je sledil pisni izpit iz maternega jezika. ▸ Két nappal később az anyanyelvi vizsga következett.
Vse več mladih Japoncev se ne zna dobro izražati v maternem jeziku. ▸ Egyre több japán fiatal nem tudja jól kifejezni magát az anyanyelvén.
Nemščina je torej najbolj razširjen materni jezik v Evropski uniji. ▸ A német tehát a legelterjedtebb anyanyelv az Európai Unióban.

me mi, me

yo me lavo umivam se
¡dímelo! povej mi to!
yo sé lo que me hago dobro vem, kaj delam

mean^*4 [mi:n]

1. prehodni glagol
nameravati, imeti vmislih, kaniti, hoteti; (zlasti pasiv) nameniti (for za)
meniti, misliti; pomeniti

2. neprehodni glagol
pomeniti (to komu)

to mean business resno misliti
to mean mischief imeti zlobne namene, imeti kaj za bregom
to mean well imeti dobre namene
to mean well (ill) by (ali to) s.o. dobro (slabo) komu želeti, biti komu (ne)naklonjen
what do you mean by it? kaj hočeš s tem reči?, kaj naj to pomeni?
I mean it resno mislim
he was meant for a soldier bil je namenjen za vojaka
that was meant for you to je bilo namenjeno tebi
to mean little to s o. komu malo pomeniti
I mean you to go želim, da greš

méconnaître* [-kɔnɛtrə] verbe transitif ne (hoteti) spoznati, ne razumeti; zatajiti, ne priznati, ne ceniti primerno

je ne méconnais pas vos difficultés dobro poznam, vem za vaše težave

medir [-i-] iz-, od-, pre-meriti

medir las armas con alg. pomeriti se v orožju s kom
medir las fuerzas con alg. poskusiti se s kom
medir las costillas a alg. koga pretepsti
medir sus palabras dobro pretehtati svoje besede
medir lo todo por uno rasero z vsem enako ravnati
medirse brzdati se

meditor -ārī -ātus sum (indoev. kor. *med- presojati, pretehtavati, izmišljati si; prim. gr. μέδομαι mislim na kaj, μήδομαι izmišljam si, μέδιμνος mernik, μέτρον mera, lat. modus, modius, modestus, moderare, got. mitan meriti)

1. premisliti (premišljevati), razmisliti (razmišlj(ev)ati) o čem, misliti, pomisliti (pomišlj(ev)ati) na kaj; z acc.: haec Pl., Ci., forum, subsellia, rostra curiamque Ci.; z de: consules de rei publicae libertate meditati Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Pl., mecum meditabar, quid contra dicerem Ci.; abs.: secum m. Pl.

2. misliti na kaj (kaj storiti, kako bi kaj storil), nameravati, naklepati, snovati, v mislih imeti kaj, v mislih ukvarjati se s čim, pripraviti (pripravljati) se na kaj; z acc.: nugas Pl., nescio quid nugarum meditans H., versus tecum meditare canoros H., causam Ter., Ci., te ut ulla res frangat, tu ut umquam te conligas, tu ut ullam fugam meditere Ci., nec furtivum Dido meditatur amorem V., m. longam absentiam T., alicui pestem Ci.; s praep.: ad rem, ad praedam, ad dicendum, ad huius vitae studium Ci.; adversus omnia Aur., in proelia V.; z inf.: meditor esse affabilis Ter., animo meditatur in Persas proficisci N., multos annos regnare meditatus Ci.; z ut: pol ego ut te accusem, mecum meditabar Pl.

3. vaditi, (iz)uriti se v čem, braniti se s čim, ukvarjati se s pripravljalnimi nauki, (na)učiti se kaj, proučiti (proučevati) kaj: cursuram ad ludos Olympios Pl., apud avios fluvios carmen Ap., citharoedicam artem Suet., arma Veg., simulatque candidatus accusationem meditari visus est, ut honorem desperasse videatur Ci., silvestrem tenui musam meditaris avenā V., verba et contiones quam ferrum et arma meditans T., semina meditantur aristas Prud.; abs.: extra forum Ci., Demosthenes perfecit meditando, ut … Ci., cauda (sc. scorpionis) nullo momento meditari cessat Plin. — Od tod pt. pf. s pass. pomenom meditātus 3, adv. -ē premišljen, izmišljen, proučen, naštudiran, naučen, priučen, pripravljen: meditati sunt mihi doli docte Pl., meditata mihi sunt omnia mea incommoda Ter., meditatum et cogitatum scelus Ci., meditata oratio (naspr. oratio subita) Plin., T., Suet., ratio T., m. carmen Plin. iun., accuratae ac meditatae commentationes Ci. skrbno premišljene in izdelane, probe meditatam utramque duco Pl., adulescens meditatus probe Pl. dobro poučen, alicuius mores perquam meditate tenere ali meditate novisse Pl. prav dobro poznati, meditate effundere probra Sen. ph. premišljeno, s premislekom, hoté, hôtoma, namenoma; subst. meditāta -ōrum, n naštudirana, proučena, pripravljena snov ali govor (naspr. subita): sive meditata sive subita proferret Plin. iun.

meet^*2 [mi:t]

1. prehodni glagol
srečati, sestati se s kom; spoznati, predstaviti, biti predstavljen komu; počakati koga (na postaji)
figurativno zadovoljiti, izpolniti (željo); spoprijeti se s kom, nastopiti proti komu
figurativno postaviti se po robu, premagati (težave), rešiti (problem), opraviti s čim; naleteti na koga; ustrezati, ujemati se; izpolniti (obveznosti), plačati (stroške)

2. neprehodni glagol
srečati se, sestati se, zbrati se; spoznati se; združiti se, stikati se (ceste), dotikati se, priri vstik; ujemati se, skladati se; naleteti (with na)
doživeti, pretrpeti (with)

to meet each other (one another) srečati se
well met! lepo, da smo se sestali!
pleased to meet you veseli me, da sva se spoznala
meet Mr. Brown da vam predstavim g. Browna
ekonomija to meet a bill plačati dolg, honorirati (menico)
to meet the case zadostvovati, biti primeren
to meet one's death umreti
he met his fate umrl je
he met his fate calmly sprijaznil se je zusodo
to meet the eye prikazati se, pasti v oči
to meet s.o's. eye spogledati se s kom
there is more in it than meets the eye za tem tiči več
to meet the ear priti na ušesa
to meet expenses plačati stroške
the supply meets the demand ponudba ustreza povpraševanju
to meet s.o. half way popustiti, iti na pol pota nasproti
to meet one's match naleteti na sebi enakovrednega človeka
to make both ends meet shajati (s plačo)
to meet misfortunes with a smile hrabro prenašati nesreče
to meet trouble half way biti prezgodaj zaskrbljen, prezgodaj se razburjati
to meet s.o.'s wishes izpolniti komu želje
to meet with doživeti, naleteti na kaj, ameriško strinjati se
he met with an accident ponesrečil se je
to meet with success uspeti
to be well met dobro se ujemati
this coat does not meet ta suknja je pretesna

mēglio

A) avv.

1. bolje; primerneje, zadovoljiveje:
sentirsi meglio bolje se počutiti
cambiare in meglio poboljšati se
andare di bene in meglio zboljševati se (tudi iron.);
vieni da me domani, o meglio stasera pridi k meni jutri ali raje kar danes

2. laže, jasneje

3. bolje, bolj; (z določnim členom) najbolje, najbolj:
oggi lo studente è meglio preparato danes je dijak bolje pripravljen
faccio il meglio che posso delam najbolje, kar morem

B) agg. invar. boljši:
la stoffa è meglio dell'altra to blago je boljše od onega; (z določnim členom) pog. najboljši:
la camera meglio najboljša soba
alla meglio, alla bell'e meglio kakor je mogoče, za silo

C) m invar. najboljše:
fare il meglio, fare del proprio meglio narediti, kar je v moči, kar najbolj se potruditi
al meglio na najboljši način
nel meglio na lepem, v naj(ne)primernejšem trenutku
per il meglio najbolje, najlepše
speriamo che tutto si metta per il meglio upajmo, da se bo vse uredilo
per il tuo, suo, vostro meglio za tvoje, njegovo (njeno), vaše dobro

Č) f invar. najboljše:
avere la meglio (su) zmagati, premagati

meinen meniti, soditi; ocenjevati (da ...); misliti (na), imeti v mislih; (bedeuten) pomeniti; (sagen) meniti; es gut meinen dobro misliti; es gut mit jemandem meinen imeti dobre namene z, želeti dobro (komu); es nicht böse meinen ne imeti slabega namena; das will ich meinen bi rekel, kaj pa drugega; Was meinen Sie dazu? Kaj rečete k temu?; so war es nicht gemeint nisem tako mislil

meminī, meminisse (perfectum praesens (logicum); prim. lat. minīscitur P. F., comminīscor, reminīscor, ēminīscor, mēns, mentio, moneō, gr. μιμνήσκω spominjam, opominjam, μέμνημαι, μνάομαι in μέμονα pomnim)

1. spomniti (spominjati) se, pomniti; abs.: H., Pl., cui placet, obliviscitur, cui dolet, meminit Ci., praeterea meminisse (= memoria) iacet lanquetque sopore Lucr., domi focique fac vicissim ut memineris Ter.; tako tudi v odgovorih memini spominjam se tega, to prav dobro vem: Kom., memini memoriter Afr. fr., O.; kot vrinjeni stavek: Tib., ut nunc maxime memini Pl., ut ego meminisse videor Ci. ep., ipse ego (nam memini) Troiani tempore belli Panthoides Euphorbus eram O., ut Salaminiacum meminit mare Lucan.; z gen.: Pl., Ter., V., mortis Mart., leti paterni Val. Fl., vivorum memini, nec tamen Epicuri licet oblivisci Ci., memineris mei Ci., noctis illius, verecundiae, constantiae Ci., ignominiae acceptae L., nec belli periculorumque, sed divitiarum meminerant Iust.; z acc.: Ter., N., officium suum, istuc, suam rem, praecepta Pl., beneficia patriae, omnia Ci., dicta Cat., Ci., illum diem, sollicitudinem honorum, timorem Ci., numeros memini, si verba tenerem V.; tudi pri osebah klas. le z acc. memini aliquem spominjam se = videl sem, doživel sem: Pl., S., O., memineram Paulum, videram Galum Ci., memineramus Cinnam nimis potentem, Sullam postea dominantem Ci.; z de: de palla memento, amabo Pl., de Herode et Mettio meminero et de omnibus, quae te velle suspicabor modo Ci. ep.; z odvisnim vprašalnim stavkom: meminerint sese unde oriundi sient Pl., meministi, quanta esset … Ci., memini, quae gesserim Ci., ut (kako) horridis utrumque verberes latus, Auster, memento fluctibus H., memini, qui me saxo petierit, qui panem dederit Ph.; s cum: memini, cum dicto haud audebat (sc. laedere) Pl., memini, cum (da) mihi desipere videbare Ci. ep.; z ut (da): meminisse oportet, ut caedamus Col.; z ACI, in sicer
a) z inf. pr.: V., Suet., nunc uxorem me esse meministi tuam Pl., memini Catonem mecum disserere Ci., memini Pamphilum mihi narrare Ci., meministine me ante diem XII Kalendas Novembres dicere in senatu fore in armis certo die Ci., fictis iocari nos meminerit fabulis Ph., mementote hos vobis esse pertimiscendos Ci. ne pozabite; pa tudi
b) z inf. pf.: Suet., meministis me ita distribuisse initio causam Ci., multa illum diserte dixisse memini Sen. rh., quod solos obtrectasse gloriae suae meminerat L. je pomnil, vedel, quod ego me non memini legisse Fr., peto, ut memineris te omnia mihi cumulate recepisse Ci. ep., memini gloriari solitum esse Q. Hortensium, quod … Ci. ep.; pesn. s samim inf. misliti na kaj, v mislih imeti kaj, komu priti ali hoditi kaj na misel, mar biti komu do česa, ne pozabiti: sed memento, siquid saevibit senex, suppetias mihi cum sorore ferre Pl., hodie meminisses reverti H., praeceptum auriculis instillare memento H., nec meminit iustas ponere minas Pr., meminit levor praestare salutem Lucr. more, lahko.

2. spomniti (spominjati) se = pis(me)no ali ustno omeniti (omenjati); z gen.: sed tu, qui huius iudicii meministi, cur illius oblitus es Plin. iun., neque omnino huius rei meminit usquam poeta Q., nec postremo quasi paedagogi eius meminisse dedignemur Iuli Hygini Col., meminerunt huius coniurationis Tanusius Geminus in historia, Marcus Bibulus in edictis, C. Curio pater in orationibus Suet., Achillum, cuius supra meminimus Ci.; z de: meministi ipse de exsulibus Ci. — Pt. pr. meminēns -entis spominjajoč se, pomljiv: meminens corde volutat L. Andr. ap. Prisc., aevi, quod periit, meminens Aus., meminens naturae et professionis oblitus Sid.

ménage [menaž] masculin gospodinjstvo; domače delo; zakonska skupnost, zakon(ski par), družina; péjoratif, populaire slabo gospodarstvo, nered

de ménage domač, doma narejen
ménage de bouts de chandelle (familier) stiskaštvo
ménage commun, de garçon skupno, samsko gospodinjstvo
ménage désagrégé omajan, razrvan zakon
argent masculin de ménage denar za gospodinjstvo
communauté féminin de ménage gospodinjska skupnost
faux ménage neporočen par
femme féminin de ménage gospodinjska pomočnica
jeune ménage mlad zakonski par
querelles féminin pluriel, scènes féminin pluriel de ménage zakonski prepiri, scene
avoir son ménage, être en ménage imeti lastno gospodinjstvo
entrer en ménage poročiti se
étre en ménage, faire ménage (commun) avec quelqu'un stanovati s kom skupaj, imeti skupno gospodinjstvo
faire le ménage à, de quelqu'un gospodinjiti komu
faire des ménages biti za postrežnico (po hišah)
faire bon, mauvais ménage dobro, slabo se razumeti, složno živeti (v zakonu)
faire ménage à trois živeti v troje (ženska, soprog, ljubimeo)
se mettre en ménage poročiti se
monter sou ménage ustvariti si dom
tenir ménage gospodinjiti
vivre de ménage varčno živeti

mention [mɑ̃sjɔ̃] féminin omenitev, omemba; zaznamek; ocena

mention bien, très bien ocena dobro, prav dobro
mention honorable častna pohvala
biffer, rayer les mentions inutiles! neustrezno prečrtajte!
faire mention (expresse) de (izrecno) omeniti
ne pas faire mention de preiti

mer|a¹ [é] ženski spol (-e …) das Maß
figurativno zvrhana mera ein gerüttelt Maß
figurativno mera je polna! Das Maß ist voll!, das bringt das [Faß] Fass zum überlaufen
ne poznati mere kein Maß kennen
brez mere zügellos, maßlos
čez mero übermäßig, maßlos
iti čez vsako mero sich übersteigern (in)
do določene mere bis zu einem gewissen Grad
do te mere insofern
po meri nach Maß
ni po moji meri figurativno es ist nicht meine Schuhgröße/Schuhnummer
v določeni meri gewissermaßen
v isti meri gleichermaßen
v kolikšni meri inwiefern
v polni meri in vollem Maße
v veliki meri weitgehend
v največji meri höchst, in höchstem Maße
v polni meri voll
v večji meri in erhöhtem Grad
v vedno večji meri zunehmend
v veliki meri in hohem Maße
v zadostni meri hinreichend
za dobro mero als Draufgabe
|
s kakršno mero merite, s tako se vam bo odmerilo nach dem Maß, mit dem ihr [meßt] messt und zuteilt, wird auch euch zugeteilt werden

méra measure; (velikost) size; (obsežnost) extent, dimension

normalna méra standard; gauge; (stopnja) degree; (merjenje) measurement; (razmerje) rate, scale, index; (zmernost) moderation, temperance; (verz) metre, measure; glasba bar, time; (ukrep) measure, step
mére in uteži measures and weights pl
dobra (slaba) méra full (short) measure
dolžinska méra linear (ali long) measure
ploščinska méra square (ali superficial) measure
prostorninska méra cubic measure
votla méra measure of capacity
največja skupna méra matematika greatest common measure
obrestna méra rate of interest
zvrhana méra heaped up (ali strike, struck-) measure
do neke mére to a certain degree, in some measure; to a certain extent, to some extent
v obilni méri amply, richly
v veliki méri to a high degree, to a great (ali large) extent; largely, higly
prek mére beyond measure, beyond all bounds
v neki méri in a measure
čez vse mére exceedingly, excessively, immoderately, out of all measure
v isti méri kot... in the same measure as...
v enaki méri alike
napravljen po méri made to measure
obleka po méri bespoke suit, ZDA custom suit
po méri narejena oblačila clothes pl made to measure, ZDA custom clothes pl
enota mére unit of measure
krojač, ki dela po méri bespoke tailor
dati dobro méro to give good measure
držati se mére to be moderate, to observe due moderation
napraviti vse potrebne mére (ukrepe) to take all the necessary steps
podvzeti (lotiti se) primerne mére (ukrepe) to take appropriate action
podvzeti temeljite, dalekosežne mére to take sweeping measures
podvzeti vse potrebne previdnostne mére to take all due precautions
on ne pozna mére he knows no bounds
to presega vse mére that goes beyond all bounds
prekoračiti méro (figurativno) to overstep the mark, to go too far
napraviti méro polno (figurativno) to fill the cup to the brim
do kolikšne mére mu moremo zaupati? how far can he be trusted?
vzeti komu méro za kaj to take someone's measurements for something
vzeli so mi méro za plašč (za obleko) I have been measured for a coat (for a suit)

mériti (-im)

A) imperf. ➞ izmeriti, pomeriti

1. tr. misurare:
meriti dolžino, temperaturo misurare la lunghezza, la temperatura
meriti s koraki, na oko misurare in passi, a occhio
(ocenjevati, vrednotiti) valutare, giudicare
meriti čas cronometrare
meriti razdalje s telemetrom telemetrare
ljubezni ne merimo po besedah l'amore non si giudica a parole

2. intr. (imeti določeno dolžino, višino, površino) misurare:
moški meri meter in osemdeset l'uomo misura un metro e ottanta (cm)
sod meri tristo litrov la botte misura trecento litri

3. pren. (gledati, ogledovati) esaminare, osservare:
meril jo je dolgo, sovražno, zaskrbljeno la esaminò a lungo, con sguardo ostile, preoccupato

4. mirare, prendere la mira, puntare (tudi ekst.); aspirare a:
ta pa visoko meri, vendar ne bo uspel costui mira in alto ma non ce la farà

5. pren. (hoditi) misurare:
meriti sobo gor in dol misurare la stanza per il lungo e per il largo

6. meriti na accennare, alludere:
na koga je meril s temi besedami? a chi alludeva con quel discorso?
ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. meriti besede, da ne bo kaj narobe misurare le parole a scanso di complicazioni
pren. kar dobro je meril cesto barcollava ubriaco per la strada
pren. žena mu meri vsak korak è sua moglie che porta i calzoni
meriti svoje moči misurarsi, gareggiare

B) mériti se (-im se) imperf. refl.

1. misurarsi, competere

2. gareggiare con

merjen [é] (-a, -o) gemessen
figurativno dobro merjen wohlgezielt

mestiēre m

1. obrt; poklic:
mestiere di sarto krojaški poklic
conoscere il proprio mestiere dobro obvladati, poznati poklic, posel
i ferri del mestiere delovni instrumenti, delovno orodje
gli incerti del mestiere poklicne nezgode, poklicni spodrsljaji
fare il mestiere, quel mestiere evfemistično ukvarjati se s prostitucijo
fare tutti i mestieri ukvarjati se z vsem mogočim
il mestiere della spia poklic ovaduha, ovaduštvo

2. znanje, spretnost, veščina (pri nekem delu):
conoscere i trucchi del mestiere spoznati se na neko delo, poklic
impadronirsi del mestiere obvladati poklic

3.
mestieri pl. severnoital. domača opravila