Franja

zatêči (koga) surprendre, rencontrer ; (oteči) medicina (s') enfler

zateči se s'égarer, se perdre, se tromper de chemin, se fourvoyer
zatekel pes chien perdu (ali égaré, errant)
zateči se h komu se réfugier auprés de (ali chez quelqu'un), se mettre sous la protection de quelqu'un
zateči se k čemu recourir, avoir recours, faire appel à quelque chose, se réfugier dans quelque chose

zatêči (oteči) med hincharse, inflamarse

zateči se (pes) extraviarse
zatekel pes perro extraviado
zateči se h komu refugiarse en casa de alg, fig acogerse a la protección de alg
zateči k čemu recurrir a a/c; acogerse a a/c

zatiranj|e srednji spol (-a …)

1. die Unterdrückung

2. (boj proti čemu) die Bekämpfung (kužnih bolezni Seuchenbekämpfung, plevela Unkrautbekämpfung, podgan in miši Rattenbekämpfung, škodljivcev Schädlingsbekämpfung), škodljivcev, plevela: die Vertilgung (plevela Unkrautvertilgung)
sredstvo za zatiranje das Bekämpfungsmittel, Vertilgungsmittel
(plevela Unkrautbekämpfungsmittel)
ukrep za zatiranje die Bekämpfungsmaßnahme
zatiranje uši die Entlausung

zaúpati to confide (v in), to trust, to rely upon, to have confidence (in)

zaúpati v kaj, čému to put (ali arhaično to repose) trust in something, to have faith in something, to feel one can rely on (ali upon) something
zaúpati komu kaj to entrust something to someone (ali someone with something)
zaupamo mu we confide in him
ne zaúpati komu to distrust someone
ne zaupaj mu svoje ure! don't trust him with your watch!
zaupaj sreči! trust to luck!
zaúpati komu to admit (ali to take) someone into one's confidence
človek, ki mu ni zaúpati a man not to be trusted
ali lahko zaupamo njegovi besedi? can his word be trusted?
lahko ji zaupamo svoje otroke we can trust her with our children
zaupajoč v svetlejšo bodočnost trusting in a brighter future
zaúpati se (razkriti se) komu to confide in someone, to unbosom oneself to someone

zaúpati (komu kaj) confier quelque chose à quelqu'un ; (komu) faire confiance à quelqu'un, avoir confiance en (dans), se fier à quelqu'un

zaupati se komu se confier à (ali en) quelqu'un, s'ouvrir à quelqu'un, s'épancher auprés de quelqu'un, faire ses confidences à quelqu'un
ne zaupati komu, čemu se défier, se méfier de quelqu'un, quelque chose
ne zaupati sam(emu) sebi se défier de soi-même
lahkoverno zaupati prendre quelque chose pour argent comptant
zaupajte mu! ayez confiance en lui!

zaúpati confiar (v en)

ne zaupati desconfiar
zaupati komu (čemu) fiarse de alg (de a/c); confiar (ali tener) confianza en alg (en a/c)
zaupam mu (él) goza de mi confianza
zaupati se komu confiarse a alg

zdáleč adv.

1. di, da lontano

2. pren. in genere, affatto, di gran lunga, di molto:
posvečati čemu zdaleč največ pozornosti dedicare un'attenzione di gran lunga maggiore
zdaleč preseči načrte superare di molto i piani

3. affatto:
ali ste se naveličali? Ne, še zdaleč ne vi siete stufati? Nient'affatto! Nemmeno per sogno!

zdrv|eti [é] (-im) drveti sausen, flitzen, jagen, schießen, samo z vozilom: rasen, brausen (skozi durchsausen, durchjagen, durchrasen, proč lossausen, losrasen, dol herunterrasen, hinunterrasen, gor hinaufjagen, hinaufrasen, hinaufjagen, mimo vorbeischießen, vorbeisausen, vorbeirasen, durchrasen, v hineinschießen, hineinjagen, ven hinausjagen, h komu / k čemu zuschießen auf …)

zugehen^* ein Schreiben usw. jemandem: biti poslan; zugehen auf iti proti, (sich nähern) bližati se (komu/čemu); (sich schließen) zapreti/zapirati se; spitz zugehen biti koničast, ožiti se; es geht zu zgoditi se, dogajati se; hoch/lebhaft zugehen biti živahno

zugesellen pridružiti; sich zugesellen pridružiti se (komu/čemu)

zukommen^* pritikati, iti; etwas kommt jemandem/etwas zu gre/pritiče (komu/čemu); ein Wert kommt X zu X ima vrednost; zukommen lassen jemandem poslati, posredovati (komu kaj); zukommen auf bližati se, figurativ čakati (koga); Vergünstigungen zukommen lassen dajati ugodnosti, priznavati ugodnosti

zustreben: zustreben auf približevati se (čemu), biti usmerjen k; (nahen) bližati se (čemu)

zuwege: zuwege bringen uspeti napraviti, zmoči; zuwege kommen mit biti kos (čemu); zuwege sein figurativ biti v dobri koži

življênje vida f ; manera f (ali modo m) de vivir; existencia f ; género m de vida ; fig animación f

življenje na deželi, na kmetih vida del campo (ali campestre), vida rústica
nomadsko življenje vida nómada
čustveno (družinsko, pasje, zasebno, večno) življenje vida afectiva (familiar, de perro, privada, eterna)
razkošno življenje vida regalada, buena (ali gran) vida
dolgo življenje longevidad f, larga vida
golo življenje nada más que la vida, la vida y nada más
denar ali življenje! ¡la bolsa o la vida!
boj na življenje in smrt lucha f a vida o muerte
skozi vse moje življenje (durante) toda mi vida
nikoli v (mojem) življenju jamás en mi vida
vzet iz življenja tomado del natural, tomado de la vida real
biti pri življenju estar con vida, estar vivo, vivir
biti na nitki z življenjem tener la vida en un hilo
biti nezmožen življenja no tener vida
imeti bedno življenje, s težavo se prebijati skozi življenje arrastrar una vida llena de privaciones, ir viviendo, fam ir tirando
imeti dobro življenje darse buena vida
življenje bi dal, da bi vedel, če ... daría qualquier cosa por saber si...
črpati, vzeti iz življenja tomar del natural
nobenega znaka življenja ne dati od sebe no dar señales de vida
imeti (kot mačka) žilavo življenje tener siete vidas (como los gatos)
dati svoje življenje za dar la vida por
ostati pri življenju quedar con vida, sobrevivir, escapar a la muerte, salvarse
izgubiti življenje perder la vida, perecer
po nepotrebnem si oteževati življenje complicarse la vida innecesariamente
razkošno življenje imeti darse la gran vida, vivir a lo grande
plačati s svojim življenjem pagar con la vida
pustiti pri življenju dejar con vida
dragó prodati svoje življenje vender (bien) cara su vida
poklicati v življenje crear, fundar, organizar, volver a vida
prinesti življenje čemu dar animación a (ali animar) a/c
podariti življenje (pomilostiti) perdonar la vida, voj dar cuartel, (roditi otroka) dar a luz (una criatura)
rešiti komu življenje salvar la vida a alg
streči komu po življenju atentar contra la vida de alg
stopiti v življenje nacer, dar los primeros pasos en la vida
služiti si življenje (kruh) ganar(se) la vida
staviti življenje na kocko, zaigrati življenje llevar la vida jugada
tvegati svoje življenje arriesgar la vida
vzeti komu življenje quitar la vida a alg
vzeti si življenje matarse, quitarse la vida, suicidarse
vrniti koga v življenje volver a alg a la vida
v svojem življenju nisem kaj takšnega videl en mi vida no he visto cosa igual
uživati življenje gozar de la vida
oditi v boljše življenje (umreti) pasar a mejor vida
zagreniti komu življenje amargar la vida a alg
zbuditi k novemu življenju resucitar; hacer revivir
zbuditi se k novemu življenju resucitar, renacer
živeti svetniško življenje (fig) hacer una vida de santo
žrtvovati svoje življenje dar (ali sacrificar ali poner) la vida (za por)

ᾰ̓γᾰθός 3 [adv. εὖ – comp. ἀμείνων, βελτίων, κρείσσων, λωίων, λῴων; ep. poet. ἀρείων, βέλτερος, λωίτερος, φέρτερος – sup. ἄριστος, βέλτιστος, λώιστος, λῷστος; poet. βέλτατος, φέρτατος, φέριστος] 1. o osebah: dober, vrl, hraber, pošten, plemenit, pripraven, zmožen (τέχνην, εἰς, πρός, κατά τι, ἔν τινι); βοήν: vrl vikač ali klicar; v nagovoru: ὠγαθέ dragi moj; οἱ ἀγαθοί plemenitaši, aristokrati; καλός κἀγαθός korenjak in poštenjak, vzor moža. 2. o stvareh: dober, koristen, τινός za kaj, proti čemu, srečen (βίος), rodoviten (χώρα), ugoden (ὄναρ); ἀγαθὰ πράγματα ugoden položaj, sreča, dragocenosti. 3. subst. τὸ ἀγαθόν dobro, korist, dobrota, sreča; pl. dobrine, vrline; zaloga, (bojni) živež, plen; sladčice; ἀγαθὰ φρονέων dobrohoten, dobro misleč, εἰς ἀγαθόν, ἐπ'ἀγαθῷ v blagor (korist, prid), v dobrem namenu; εἰς ἀγαθὰ πείθεσθαι dober svet poslušati, ἀγαθὰ εὑρίσκομαι najdem milost.

ἄγω [Et.: lat. ago, ere; ženem, delam. – Obl. fut. ἄξω, -ομαι (tudi s pas. pomenom); aor. ἤγαγον, ep. ἦξα, ἄξετε, inf. ἀξέμεν(αι), ἄξασθε, ἄξαντο, pf. ἦχα, pass. ἦγμαι, aor. pass. ἤχθην, pf. act. tudi ἀγήοχα]. I. act.: 1. o živih bitjih: a) gonim, vodim, peljem, ravnam, vladam, do-, pri-, odvedem (živino in ljudi), (βοῦν, ἵππον naprezam, vprezam); b) στράτευμα o vojskovodji: vodim, načelujem; πολιτείαν, πόλιν, δήμους upravljam, vladam; λαόν, στρατόν (tudi brez subst.), hodim, korakam; NT ἄγωμεν pojdimo; c) o bogovih, usodi in strasteh: gonim, ženem, ὁ θεός οὕτω ἄγει bog hoče tako; θεῶν ἀγόντων po navdihnjenju, pod vodstvom bogov; d) vodim duševno: vzgajam (gl. παιδαγωγός). 2. o stvareh: napeljujem (ὕδωρ), gradim, kopljem (τάφρον), zidam (τεῖχος); prinašam (ἄποινα, δῶρα); darujem prvence (ἀπαρχάς); gonim, nosim, vozim (νῆες, ἵππος); ὁδός ἄγει pot drži kam. 3. prinašam, vodim s seboj (ἑταίρους, λαίλαπα), dovažam (ἀγώγιμα). 4. vzamem (s silo) s seboj, ugrabim, odpeljem; ἄγω καί φέρω plenim in robim, oropam (slečem) do golega (τινά), zasužnim. 5. tiram pred sodnijo, zatožim (εἰς δίκας, εἰς ἀγῶνα); peljem na morišče (ἐπί θανάτῳ). 6. spoštujem, cenim περὶ πλείστου, ὡς παρ' οὐδέν (prav malo); razširjam (κλέος), prenašam (ὄνειδος), kos sem čemu, morem prenašati (ἄχθος λύπης). 7. različne zveze ἑορτήν, μυστήρια praznujem, obhajam; ἡμέραν: prebijem, preživim, NT ἄγει τρίτην ἡμέραν tretji dan je; σχολήν imam čas; ἡσυχίαν, εἰρήνην mirujem, πόλεμον vojskujem se, γέλωτα krohotam se, ὕπνον uspavam. 8. pt. ἄγων v zvezi z glagoli premikanja se navadno prevaja s predlogom "z". II. med.: ἄγομαι γυναῖκα oženim se, τῷ υἱῷ privedem sinu ženo, μῦθον διὰ στόμα vedno govorim o čem, στράτευμα εἰς χεῖρας prevzemam nadpoveljstvo.

αἱρέω [pt. pr. ep. αἱρεύμενος; impf. ᾕρουν, ep. ᾕρεον, ion. αἵρεον; fut. αἱρήσω, -ομαι; aor. εἷλον, -όμην, ep. ἕλον (-όμην), iter. ἕλεσκον, NT εἷλα, -άμην; pf. ᾕρηκα, ion. ἀραίρηκα; pass. ᾕρημαι, ion. ἀραίρημαι = izvoljen sem bil; fut. pass. αἱρεθήσομαι] I. act. 1. primem, zgrabim, vzamem, δόρυ χερσί, τινὰ χειρός za roko, οὖδας ὀδάξ, κόμης za lase; τινὰ προτί οἷ potegnem k sebi, objamem; εἵματα oblečem; ἔνθεν ἑλών od tam je pričel. 2. pren. a) o vnetkih in dušnem stanju: zgrabi me kaj, polasti se me kaj, premaga, obide me kaj (χόλος, λήθη, δέος, ὕπνος itd.); b) spravim v svojo oblast, ulovim, ujamem, zaplenim, zasužnim, osvojim; premagam (πόλιν, ναῦς, βασιλέα, ἄνδρα); (δορί, ἔγχει) ranim, ubijem, umorim; τὸ πατρῷον αἷμα umorim očeta; τοῦτο ἐμὲ αἱρήσει to me bo pogubilo; τινὰ ὀφλήματος dosežem, da se kdo na smrt obsodi; c) dokažem komu kaj (παρανοίας); zasačim koga (ἐπ' αὐτοφώρῳ), prekanim; dobim pravdo (γραφήν), dosežem (κῦδος); ὁ ἀγὼν ᾑρέθη zmaga je dobljena; d) pojmim, razumevam (ἐμὴ γνώμη); λόγος αἱρεῖ zdrava pamet uči, zahteva. II. med. 1. vzamem zase (svoje), uživam, zaužijem (δόρπον, ἄριστον, δεῖπνον); snamem (κόρυθα), zaprisežem koga (ὅρκον τινός); ἄλκιμον ἦτορ ojunačim se; ὕπνον privoščim si spanje; γνώμην odobravam, τά τινος pritegnem komu, pristopim h komu, pritrdim. 2. a) izberem si, izvolim si (στρατηγόν τινα); b) prednost dajem čemu, rajši imam (izvolim), stavim kaj nad kaj, hočem, (μᾶλλον, ἀντία πάντων, τὸν πόλεμον).

ἀνα-γιγνώσκω 1. dobro spoznam. 2. zopet spoznam, priznam. 3. (pre)čitam. 4. ion. spravljam koga na kak čin (do spoznanja), nagovarjam k čemu (τινά z inf. ali ὡς; aor. 1. ἀνέγνωσα).

ἀνα-λαμβάνω [fut. ἀναλήψομαι, pass. pf. ἀνείλημμαι; aor. ἀνελήφθην] 1. act. a) sprejmem, vzamem v roke, primem, ὅπλα popadem, zgrabim, παιδίον vzamem v naročje; μουναρχίην jemljem nase samovlado; vzamem k sebi, povedem s seboj, dvignem, vzamem (s seboj) na ladjo; b) prejmem, dobim nazaj ἀρχήν; c) zopet začnem, poprimem λόγον; d) obnovim κατασκευάς, popravim τρῶμα, ἁμαρτίας; zopet postavim πόλιν, velim komu, da se naj odpočije τετρωμένους; e) osrčim, ohrabrim τὴν πόλιν ἐκ τῆς ἀθυμίας; ἐμαυτόν okrevam, okrepim se; f) pridobim za se δῆμόν τινι; g) oblečem (obleko), πρός τι zvežem z. 2. med. lotim se česa, prevzamem kaj, podvržem se čemu μάχην, κίνδυνον. 3. pass. vzdignem se (proti nebu), ἀνελήφθη bil je v nebo vzet NT.

ἀνα-πείθω 1. na-, pregovarjam, pripravljam k čemu. 2. zapeljujem, podkupujem.