Franja

Cenomanī -ōrum, m Kenomani, kelt. ljudstvo, ena izmed vej Avlerkov (Aulercī), jugozahodno od Pariza: C. Del jih je prebival v gornji Italiji ob Minciju: L. Od tod adj. Cenomanus (Genumanus) 3 kenomanski (genumanski): salicta Helv. Cinna ap. Gell. (ki piše Genumana).

Cerberus (Cerberos) -ī, m (Κέρβερος) Kerber, triglavi (pri H. stoglavi, centiceps) pes, ki straži ob vhodu v podzemlje: Ci., V., H., O. idr. Od tod adj. Cerbereus 3 Kerberov: os O., facies canum Cerbereae Lucr. peklenski psi, portae Stat. vrata v podzemlje.

cerca blizu, v bližini; okoli

de(sde) cerca v bližini, iz bližine
anda cerca de rendirse zrušil se bo od utrujenosti
situado lo más cerca najbliže ležeč
son cerca de las dos približno dve je ura
embajador cerca de la corte de España poslanik na španskem dvoru
cerca de pri, zraven, ob; približno
cerca de aquí, por aquí cerca tu v bližini
cerca de mí pri meni

Cerēs, Cereris, f (prim. osk. Kerri = lat. Cereri, Cereali = umbr. Serfie; prait. obl. *keres-)

1. Cerera, Saturnova in Opejina (Ops) hči, Jupitrova in Plutonova sestra, Prozerpinina mati, docela istovetna z gr. Demetro. Bila je boginja poljedelstva, omike, plodnosti in zakonov: Ca., Varr., O., Tib. idr., flava Ceres (po barvi zrelega žita) V., tellus spicea donet Cererem corona H., Cer. Hennensis (ker je imela svetišče v Henni) Ci., Cereri has nuptias facere Pl. = brez vina.

2. met. Cererin dar, t. j. setev, žito, plodovi, sadje, kruh, živež: Naev. fr., Corn., sine Cerere et Libero friget Venus Ter., fruges cererem appellamus Ci., Cererem corruptam undis... expediunt V., Cereremque canistris expediunt V., rubicunda Ceres medio succiditur aestu V., ruges et Cererem ferunt H., reddit ubi Cererem tellus inarata H. Od tod adj. Cereālis (Ceriālis) -e
a) Cereri posvečen: cenae Pl. tako obilni kakor ob Cererinem prazniku, pompa Varr., papaver V., Col., nemus, sacrum O.; subst. α) Cereālēs -ium, m tisti, ki tekajo sem ter tja kakor Cerera, ki išče svojo hčer: Hier. β) Cerealia (Ceriālia) -ium, n (sc. sacra) Cererin praznik, ki ga je obhajalo ljudstvo 12. IV.: Varr., Ci. ep., O.; na ta praznik so bile vedno tudi igre v cirkusu, od tod (apoz.) Cerealia ludi: L. igre ob Cererinem prazniku.
b) Cererin: dona O., Sil., munera O. = kruh.
c) žiten, krušen: herbae O. setvina, sulci O. posejane brazde, sapor Plin. žitni ali pšenični okus, aurae Plin., aediles Cereales Dig. od Cezarja postavljeni edili žitničarji, ki so imeli na skrbi posle z žitom in zalaganje rim. mesta z živežem, Cereale solum V. podloga iz kruha; subst. Cereālia -ium, n žita: Plin.

cērnita f izbor, izbira; odbiranje; separacija:
cernita manuale mont. ročno odbiranje
cernita magnetica magnetna separacija
cernita di cantiere odbiranje, separacija ob izkopu

cerrar [-ie-] zapreti (se), zakleniti (se); ograditi; zajeti; zašiti, zamašiti; zapečatiti; zaključiti; zalepiti; (do)končati; nastopiti; poteči

cerrar la boca umolkniti, utihniti
cerrar la mano pest stisniti
cerrar la marcha kot zadnji korakati (hoditi)
cerrar el ojo umreti
cerrar los ojos zatisniti oči
a ojos cerrados slepo
en un (abrir y) cerrar de ojos v hipu, kot bi trenil
cerrar el pico molčati, jezik za zobmi držati
cerrar con alg. planiti na koga
al cerrar el día ob nastopu noči
hora de cerrar policijska ura
ha cerrado la noche temna noč je že
la puerta cierra bien (mal) vrata se dobro (slabo) zapirajo
ir cerrando počasi se celiti
¡cierra, España! v napad, Španija! (star bojni klic Špancev)
cerrarse (za)celiti se; pooblačiti se
cerrarse en callar trdovratno molčati

certō -āre -āvī -ātum (certus) pravzaprav odločiti (odločevati), od tod

1. bojevati se, boriti se: vi et armis Ci., utrum igitur utilius... armis cum hoste certare an venenis? Ci., c. de imperio cum populo romano Ci., c. de principatu armis T., proelio C., S., bello L., T., acie V.; v pass.: Romani sic habuere... cum Gallis pro salute, non pro gloria certari S., multo mutuoque certatum est sanguine Vell., die, quo Bedriaci certabatur T. ko se je bila odločilna bitka, multum certato pervicit T. po dolgotrajnem boju; pren.: cum scelere nobis certandum est Ci., aequitas certat cum iniquitate Ci.; pesn. trans.: certatus nobis orbis Sil. za katerega smo se bojevali.

2. pren.
a) z besedami se bojevati = prepirati se, pričkati se, prerekati se: verbis, oratione L., certatum est maledictis inter eos L., vilem certare ob hircum H., c. cum usuris fructibus praediorum Ci. z dohodki zemljišč; pesn. trans.: certata lite deorum Ambracia O. za katero so se bogovi prepirali.
b) pred sodiščem razpravljati, obravnavati, pravdati se: de sponsione certare, iure certare, suis legibus, iudicio aequo, de hereditate c. Ci., foro si res certabitur H., certandae multae dies advenit L. rok javne razprave o globi.
c) bojevati se, boriti se = kosati se, poganjati se za kaj, tekmovati, tekmujoč si prizadevati: c. cursu cum aequalibus S., vobiscum de amore rei publicae certant Ci., c. de virtute Cu., parsimoniā cum ultimis militum L., verrimus aequora certantibus remis V.; z dat.: solus tibi (s teboj) certat Amyntas V., certant cygnis ululae V., z inf.: Lucr., Sen. ph., Sil., Stat., Plin. iun., certat Phoebum superare canendo V., neque vincere certo V., hunc... turba Quiritium certat... tollere honoribus H., aequales certat superare legendo O., c. evadere Cu. — Dep. soobl. certor -āri -ātus sum: Hyg., It., Vulg.

cervēllo m (m pl. -li, f pl. -la)

1. (pl. -la) anat. možgani:
bruciarsi le cervella, farsi saltare le cervella pognati si kroglo v glavo

2. ekst. pamet, razum:
avere molto, poco cervello biti pameten, nespameten
avere il cervello di una gallina pren. biti kurje pameti
avere un gran cervello pren. biti strašno pameten
avere il cervello nelle nuvole, nella lingua, nei calcagni pren. nepremišljeno govoriti, ravnati
uscire di cervello, dare di volta al cervello pren. biti ob pamet, obnoreti (tudi šalj.);
mettere il cervello a partito, a bottega pren. priti k pameti
lambiccarsi, struggersi il cervello pren. mozgati
avere stoppa nel cervello pren. imeti slamo v glavi

3. pren. mozeg, možgani:
il cervello dell'organizzazione mozeg organizacije
fuga dei cervelli beg možganov

4.
cervello elettronico elektronski možgani, računalnik
PREGOVORI: chi non ha cervello abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah

cēssō -āre -āvī -ātum (frequ. glag. cēdere)

1. pravzaprav zaostajati, od tod obotavljati se, odlašati, odlagati, muditi se, kasneti: haud quaquam etiam cessant Ter. do zdaj še ne izostajajo, do zdaj še ne morejo biti tu, nisi forte ego vobis... cessare nunc videor, cum bella non gero Ci., strenuus homo et numquam cessans Cu., quodsi cessas aut strenuus anteis, nec tardum opperior nec praecedentibus insto H., et properare loco et cessare H., cessans morbus H. dolgotrajna, quid tua fulmina cessant? O., cessata tempora O., Sil. zamujeni čas; brezos.: Ter., quia ab hoste est cessatum L., nec cessatum est ab his Cu.; z notranjim objektom: quidquid (kolikor časa) apud durae cessatum est moenia Troiae V. Skladi: z in in abl.: nunquam cessare in studio suo Ci. popustiti, odnehati, quod nunc cessatum in officio est L., in iis cessat ira deae L. izostaja, c. in excolenda gloria Cu.; s samim abl.: muliebri audaciā c. L. premalo... drznosti kazati; pesn.: z in in acc.: cessas in vota precesque...? V. kasniš z obljubami in prošnjami...?; z inf.: ego hinc migrare cesso Pl., quid cessat hic dare praecepta? Ci., quid cessatis regis inimicum occidere? Cu.; pogosto kot poziv: cur cessas? quid cessas? quid cessatis? ali samo cessas? Ter., Tib., Cu., Sen. ph. zakaj se obotavljaš (obotavljate)? pojdite vendar! pojdite že! cessas alloqui? Ter. nagovori ga vendar! quid mori cessas? umri vendar! umri že! occ. jur. zamuditi, izostati = ne priti ob pravem času na sodišče: Dig., culpāne quis an aliqua necessitate cessasset Suet.

2. odnehati, prenehati, popustiti (popuščati) v čem, mirovati za nekaj časa: ne cessaret per hibernorum tempus L., quia oculorum cessabat usus Cu., cessantibus luminibus Front., quod earum fiduciā cultura agrorum cessaret Suet., repentina morte consulis cessans honor Suet. izpraznjena častna služba; z a(b): non die umquam cessaverunt ab opere L., nullum tempus cessabat a novae cladis spectaculo L. ni bil brez..., nullus dies cessat ab aliqua re Suet. ne mine dan brez...; pogosto v pass. brezos.: nihil c essatum est ab apparatu operum L., nec cessatum ab armis est neque naviter pugnatum L., si a privilegiis parentum cessaretur T.; (redko) z abl. gerundii: c. loquendo It. nehati govoriti, z inf.: non cessat detrahere Ci. neprenehoma znižuje, non cessavit criminari Suet. neprenehoma je dolžil, non (nec) cessare s quoad = ne mirovati, dokler ne: nec cessasse, quoad omnem regiae stirpis subolem deleret Iust.; v pass. s quin: nec cessatum... est, quin... invicem se trucidarent Iust.; occ. biti brezposeln, praznovati, počivati, mirovati: cur tam multos deos nihil agere et cessare patitur? Ci., si quid cessare potes, requiesce sub umbra V., cessabimus unā Pr. hočemo skupaj praznovati, cessatum ducere curam H. poslati počivat = uspavati, utešiti, haud tanto cessabit discrimine rerum V. (o Junoni), cessant pedes Ph., desertis cessant sacraria lucis Pr., cessasse Letoidos aras O. so bili brez žrtev, grave suspenso vomere cesset opus Tib.; pesn. z dat.: tua non aetas umquam cessavit amori Pr. se je neprestano vdajala ljubezni; (o poljih) počivati, v prahi pustiti: Lucan., tonsas cessare novales V., c. in annum tertium Plin., cessata arva O.; (o denarju) ne(po)rabljen ležati: G. (Dig.); (o razmerah, poseb. jur. o zakonih, sodbah, odredbah idr.) ne veljati, ne spoštovati se, ne izvajati se, odpasti (odpadati): cessat ergo sacrorum haec ratio (vzrok) Arn., cessat actio iniuriarum, cautio, edictum, poena edicti, arbitrium iudicis, legatum, revocatio Icti.; subst. pt. pr. cessantium partes Paul. (Dig.) deleži odpadajočih volilojemalcev.

césta (public) road, (v mestu, vasi) street; way; ZDA (široka v velemestu) avenue

deželna césta highway, main road, VB highroad, trunk road, arterial road
glavna césta highway, highroad (between towns); high street, ZDA main street
državna césta, avtomobilska cést motorway, ZDA expressway, superhighway; (široka prehodna) thoroughfare, ZDA artery
césta v Oxford the Oxford road, the road to Oxford
stranska césta side road, (v mestu) side street
makadamizírana césta macadamized road
prometna, živahna césta busy (ali crowded) street
javna césta public road
asfaltirana césta asphalted road
z gramozom nasuta césta metalled road
tlakovana césta paved road
vijugasta césta winding road
hitra césta ZDA speedway
dobra (slaba) césta road in good (bad) repair
césta s prepovedjo parkiranja no-parking street, street closed to parking
rimska, mlečna césta astronomija galaxy, Milky Way
na césti in the street, on the street
delo na césti roadworks
gostilna ob césti roadside inn, VB žargon roadside caff
uporabnik céste road user
za promet zaprta césta! road closed to traffic!
ta césta je zaprta za promet z vozili this road is closed to vehicular traffic
césta je zagačena the road is jammed
iti po césti to go by the road
ta cesta gre (pelje, vodi) iz Londona v Southampton this road goes from London to Southampton
stanujem čez césto I live just across the street
vreči koga na césto to turn someone out, to put someone out (in the street); to send someone packing

césta (-e) f

1. strada; via:
ravna, široka cesta strada diritta, larga
asfaltirana, makadamska cesta strada asfaltata, selciata
dovozna, enosmerna, glavna cesta strada di accesso, a senso unico, principale
obvozna cesta circonvallazione
slepa cesta vicolo cieco
Tržaška cesta via Trieste
cesta Ljubljana—Zagreb la strada Lubiana—Zagabria
dela na cesti lavori in corso
cesta pelje v la strada porta a
vas leži ob cesti il villaggio è situato lungo la strada
ceste se križajo le strade si incrociano
prečkati cesto attraversare la strada
zapeljati s ceste uscire di strada

2. (razdalja do namembnega kraja, pot) strada (tudi pren.):
cesta do tja je še dolga fin là c'è ancora un bel pezzo di strada
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
cesta ob Arnu, ob Seni, ob Tiberi lungarno, lungosenna, lungotevere
avt. avtomobilska cesta (strada) carrabile
avt. hitra cesta strada a percorrimento rapido
avt. prednostna cesta strada con diritto di precedenza
avt. dvopasovna cesta strada a due corsie
astr. Rimska cesta Via lattea
pren. otroka je vzgajala cesta il bambino è cresciuto per le strade
pren. dobro meriti cesto barcollare ubriaco
pren. denarja ne pobiram na cesti il denaro non mi casca dal cielo
nevesto je pobral s ceste la sposa l'ha raccattata dalla strada
pren. koga vreči, pognati na cesto gettare qcn. sulla strada, sul lastrico
pren. biti na cesti trovarsi sulla strada
pren. biti zmeraj na cesti essere sempre in giro, fuori di casa
gledati na cesto dare sulla strada

cētārius 3 (cētus) k morskim ribam spadajoč: ludis cetariis T. ob ribiških igrah. Od tod subst.

1. cētārius -iī, m trgovec z morskimi ribami, poseb. s tuni, tunar: Ter., Ter. ap. Ci., Varr. ap. Non., Col. idr.

2. cētāria -ae, f: Plin., ali cētārium -iī, n: H. ribnik, sestav mrež, v katere so lovili tune.

Cēȳx -ȳcis, acc. -ȳca, m (Κήϋξ)

1. Keiks, Luciferjev sin, kralj v Trahinu ob Ojti, z ženo Alkiono spremenjena v samca in samico vodomca: O., Hyg.

2. pl. apel. cēȳcēs -um, m vodomci (samci) (naspr. halcyones samice vodomca): Plin.

chafe¹ [čéif]

1. prehodni glagol
odrgniti, obrabiti, oguliti; pogreti
figurativno razburiti, dražiti

2. neprehodni glagol (on, against ob)
drgniti se
figurativno razburjati, jeziti, vznemirjati se

chair [šɛr] féminin (živo, surovo, sadežno) meso; sesekljano, zmleto meso; koža; poltenost, spolni nagon

de chair et d'os iz mesa in kosti
en chair et en os živ, utelešen; osebno
en pleine chair globoko, figuré prav v srcé
entre chair et cuir pod kožo
ni chair ni poisson ne krop ne voda, ne ptič ne miš
des bas couleur chair nogavice (kot koža) rožnate barve
chair à canon hrana za topove
chair d'une poire meso pri hruški
chair de mouton bravina, ovčje meso
chair de poule kurja polt
chair vive živo, zdravo meso
être bien en chair biti lepo rejen
donner la chair de poule à quelqu'un koga prestrašiti
parents masculin pluriel selon la chair pravi (ne adoptivni) starši
c'est la chair de sa chair to je njen otrok
(religion) le Verbe s'est fait chair beseda je meso postala
(religion) vendredi chair ne mangeras ob petkih ne jej mesa

chaise [šɛz] féminin stol; technique osnova, temelj, ogredje

chaise cannée, paillée, rembourrée, pliante trstni, slamnat (spleten), oblazinjen, zložljiv stol
chaise à bascule gugalni stol
chaise à dos naslanjač
chaise longue ležalni stol
chaise de dactylo stol pri pisalnem stroju
chaise de malades bolniški stol
chaise percée nočni stol (prenosno stranišče za bolnika)
chaise à porteurs nosilnica
chaise de poste poštna kočija
chaise roulante, à roulettes stol na kolesih
chaise à vis vrtljiv stol
être assis, se trouver entre deux chaises (figuré) (ob)sedeti, biti med dvema stoloma
mener une vie de bâton de chaise živeti neredno, razuzdano življenje

Chalcis -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Χαλκίς) Halkida,

1. glavno evbojsko mesto ob Evripu, z mostom povezano s celino, rojstni kraj gr. govornika Izeja in pesnikov Evforiona in Likofrona: N., L., Vell. idr., imenovano tudi Chalc. Euboeae Plin. Evbojska Halkida. Od tod adj.
a) Chalcidēnsis -e halkidski, iz Halkide: hospes L., cum Timagora Chalcidense Plin.; subst. pl. Chalcidēnsēs -ium, m Halkidci, preb. Halkide: L., Plin., ali sploh halkidski Jonci na Evboji, ustanovitelji mnogih naselbin (najstarejše so bile Cumae Kume, ki so same ustanovile naselbini Nolo in Abelo): Iust.
b) Chalcidicēnsis -e, halkidski: colonia (= Cumae) Gell.
c) Chalcidicus 3 (Χαλκιδικός) α) halkidski: Euripus Ci., creta Varr., Plin., galli Varr., fici Varr., Col., versus V., Q. pesnika Evforiona, arenae Val. Fl.; subst. Chalcidicum -ī, n (sc. conclave ali aedificium) halkidska soba, nekakšna soba v vogalu bazilik na obeh straneh tribunala: Vitr.; occ. prostorna soba v gr. hišah: Arn., Aus. β) pesn. = kumski (ker so Kume halkidska naselbina): arx (= Cumae) V., litora, turres Stat., carmen Stat. kumske Sibile, Nola Sil. (gl. spredaj pod Chalcidēnsis).

2. Chalcis ad Belum Halkida ob Belu, mesto v Kelesiriji: Plin.

3. gr. mesto v Arabiji: Plin.

4. otok pri Etoliji: Plin.

5. zaliv v Etoliji: Plin.

chalk¹ [čɔ:k] samostalnik
kreda; pastel
pogovorno račun, dolg, kredit
sleng praska

as like as chalk and cheese, as different as chalk from cheese kot noč in dan (različna)
not by a long chalk nikakor ne
by a long chalk the best veliko boljši od vseh
pogovorno to walk a chalk line biti trezen, vesti se skrajno spodobno
chalk talk predavanje ob risbah na tabli
not to know chalk from cheese ne imeti niti pojma, prav nič ne razumeti
sleng to walk (ali stump) one's chalks ucvreti jo

Chalybēs -um, m (Χάλυβες) Halibci,

1. ljudstvo ob južni obali Črnega morja, sloviti rudarji in jeklarji (jeklo χάλυψ, od tod ime Χάλυβες Chalybes = Jeklarji; po drugih razlagah je jeklo χάλυψ dobilo ime po njih): V., Cat. (z gr. gen. pl. Chalybōn), Val. Fl. idr.

2. ljudstvo v Keltiberiji ob reki Halibu (Halybs), ki je prav tako slovelo po jeklarstvu: Iust.

champ [šɑ̃] masculin polje, njiva; (prost) prostor; figuré področje, območje; pluriel, vieilli (ravna) pokrajina

champ d'action akcijsko, delovno polje
champ d'activité področje dejavnosti, poslovno področje
champ d'atterrissage pristajališče
champ d'atterrissage de fortune zasilno pristajališče
champ d'aviation letališče
champ de bataille bojišče
champ de course(s) dirkališče, tekališče
champ de foire sejmišče
champ d'investigation področje raziskovanja
champ libre popolna svoboda delovanja
champ magnétique magnetno polje
champ de manœuvre vojaško vežbališče
champ de mines minsko polje
champ de ski smučišče
champ de tir strelišče; strelno polje
à tout bout de champ ob vsaki priložnosti, vsak hip
à travers champs čez polja, vseprek, ne po poteh
en plein champ sredi polj, na prostem
sur-le-champ takoj, pri priči, na mestu
travaux masculin pluriel des champs poljska dela
avoir la tête aux champs (figuré) ne biti pri stvari
avoir un œil au champ et l'autre à la ville povsod svoje oči imeti
couper à travers champs iti po bližnjicah čez polje
courir les champs potikati se po polju, figuré zaiti, izgubiti se
donner la clef des champs osvoboditi
donner libre champ à son imagination dati prost polet svoji domišljiji
laisser le champ libre umakniti se
laisser libre champ proste roke dati (à quelqu'un komu)
prendre du champ vzeti zalet
prendre la clef des champs zbežati, pobegniti
mourir; tomber au champ d'honneur umreti, pasti na polju slave (v vojni)