Franja

dégravoyer [degravwaje] verbe transitif izpodjedati, izpodkopati (o vodi); z bagrom očistiti (peska, proda) (rečno strugo)

déjucher [dežüše] verbe transitif spoditi z gredi (une poule kokoš); verbe intransitif skočiti z gredi (kokoš)

dekapírati -àpīrām (fr. décaper) metal. dekapirati, z luženjem (o)čistiti oksidno plast s kovine

dȅkati -ām, dékati dêkām, dêčēm priganjati z vzklikom "de": dekati konja, magarca; što ga dečeš, udri ga batinom

dekretírati -ètīrām (lat. deeretare) dekretirati, z dekretom določiti

dēlābor -lābī -lāpsus sum

1. z višine (z)drčati (zleteti, šiniti, švigniti, [švigati]), spustiti (spuščati) se, pasti (padati), zdrkniti iz (s) česa: superas delapsa per auras Pallas adest O., fixam refert delapsa (columba) sagittam V., aquilla leniter delapsa Suet. Izhodišče v abl.: d. caelo V., L. ali Olympo O., curru V., gradibus nitidis O., vitta fronte delapsa Sil., d. equo T., Iust.; s praep.: d. de caelo L., O., signum de caelo delapsum V., O., de manibus delapsa arma Ci., aetheriis delapsus Somnus ab astris V., d. ab aethere O., ab excelsā praeceps delapsa fenestrā Tib., d. ex equo L., e caelo Lact.; z dat.: serta capiti delapsa V., delapsa corona capiti Sil.; z adv.: saxa fortuito superne delapsa sunt Suet. Smer: d. Lemnon Val. Fl., in flumen Ci., in terram Lucr., O., in alam (v pazduho) Cels., stercus eo delapsum Cels.; occ. (o rekah) dol, iz (s) česa teči, steči: flumen … delabens Etruscum in mare H., Nilus lato delapsus in alveo O., Garumna ex Pyrenaeo monte delapsus, flumina ab Alpibus delapsa, duo flumina diversis fontibus et aliunde delapsa Mel.

2. pren.
a) iziti (nastati) iz česa: illa sunt ab his delapsa plura genera (vocum) Ci.
b) zaiti (zahajati) v kaj, zabresti v kaj, zabloditi v kaj: in hoc scurrile vitium, in turpitudinem, in eas difficultates, ut … Ci., cum id assequi non potuissent, istuc potissimum sunt delapsi Ci., in idem genus morbi d. Ci. ep. za isto boleznijo zboleti, d. ad aequitatem Ci. ep. nagibati se k … , eo magis delabor ad Clodiam Ci. ep. se nagibljem h Klodiji (= k nakupu njenega vrta), in syllogismum d. Q., specie religionis in ambitionem d. T. pod pretvezo bogočastja v častihlepne naklepe zabloditi, ad inopiam, ad impatientiam d. T.; poseb. v govoru ali pismu zaiti, zastraniti: a sapientium familiaritatibus ad vulgares amicitias oratio nostra delabitur Ci., ad praecipiendi rationem delapsa est oratio mea Ci., in istum sermonem d. Ci., scribere saepe aliud cupiens delabor eodem O.; pesn.: medios delapsus in (med) hostes V.

délayage, -ayement [delɛjaž, ɛjmɑ̃] masculin raztopitev; razredčenje; pomešanje z vodo; razvlečenje, razblinjenje

délayer [delɛje] verbe transitif raztopiti, razpustiti (v tekočini), razredčiti, pomešati z vodo; razvleči, razbliniti

délayer un œuf dans la soupe raztepsti jajce v juhi
délayer du chocolat en poudre dans du lait raztopiti čokolado v prahu v mleku
délayer un discours razvleči, razbliniti govor

deliberativo agg. ki odloča, v zvezi z odločanjem:
facoltà deliberativa sposobnost odločanja

dēliciātus 3 (dēlicia1) z žlebom opremljen: tectum P. F. streha z žlebom.

delikàtes m, delikatèsa ž (fr. délicatesse) delikatesa, posladek, trgovina z delikatesami: mladi krumpir je za mene pravi delikates; mladi krompir je za mene prava delikatesa; kupiti u delikatesi; prodavačica u delikatesu

Delikatessengeschäft, das, Delikatessenhandlung, die, Delikatessenladen, der, delikatesa, trgovina z delikatesami

Deltafliegen, das, Sport polet z zmajem, poleti z zmaji

dēlutō -āre z ilovico ometa(va)ti, prekriti: Ca.

démarrer [-mare] verbe intransitif, automobilisme startati, zagnati se z mesta; začeti delovati (funkcionirati); marine odpluti; odtrgati se od vrvi; verbe transitif odvezati, oprostiti od vrvi; automobilisme pognati v tek; odpremiti (vlak); figuré, familier začeti

démarrer de quelque chose opustiti kaj
se démarrer dvigniti sidro; odtrgati se; razvezati se (vozel)
la voiture démarra avto je odpeljal
ne pas démarrer de quelque chose ne se znebiti česa, ne se ločiti od česa
il ne veut pas démarrer de son projet noče opustiti svojega načrta
mon affaire commence à démarrer moja zadeva je prišla v tek
démarrer sa voiture pognati avto z mesta
démarrer un travail začeti delo
ça démarre lentement (figuré) počasi gre stvar naprej

dēmereō -ēre -uī -itum

1. prislužiti, zaslužiti: quid mercedis petasus hodie domino demeret? Pl., demeritae laetitiae Pl., d. grandem pecuniam Gell.

2. demerere aliquem z zaslugami si koga pridobi(va)ti (nakloniti), mnogo zaslug si pridobiti za koga, z zaslugami obvezati (zavezati) koga, prikupiti se komu: nec tibi sit servos demeruisse pudor O., crimine te potui demeruisse meo O., nullo (z ničimer, z nobeno rečjo) magis Caesarem demeruit, quam quod … Sen. ph., d. avunculum Suet.; v tem pomenu (s poudarkom refl. razmerja) večinoma dep. dēmereor -ērī -meritus sum: ut pleniore obsequio demereor amantissimos mei Q., plura saepe peccantur, dum demeremur, quam dum offendimus T., Claudium ne qua non arte demereretur Suet.; (o neživih subj.): vultus, qui maxime populos demeretur Sen. ph., elephantorum satietatem usque in servile officium demeretur cibus Sen. ph.; glag. v gerundiju ali gerundivu: Col., Tert., demerendi beneficio tam potentem … civitatem numquam parem occasionem daturos deos L., vir demerendis hominibus genitus Vell., in Regulo demerendo Regulum imitatur Plin. iun.

demi-fin, e [-fɛ̃, fin] poldebel; masculin legura, zlitina z zlatom

déminage [deminaž] masculin odstranitev min z zemljišča

dēmoveō -ēre -mōvī -mōtum

1. z mesta spraviti (spravljati), odmakniti (odmikati), premakniti (premikati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), odriniti (odrivati): cave … oculos a meis oculis quoquam demoveas tuos Ter. nikar ne odvrni, manu demotus Ci., Pompeius … vestri facti praeiudicio demotus Italiā decessit C., matre demotā T., in insulas demoti sunt T. so bili pregnani, d. munitiones Amm. Od kod? s samim abl.: demovendis statu suo sacris L. s svojega položaja odrinjeni, Clanis solito alveo demotus T.; s praep.: demoveri et depelli de loco Ci.; pren.: d. aliquem de sententia Ci. odvrniti od misli, izbiti mu misel iz glave, consulem de rei publicae praesidio Ci., eum de suo cursu Ci., culpam ab aliquo, odium a nobis, labem a re publica Ci., sperabam hanc a me posse molestiam demoveri Ci., d. animum loco et certo de statu Ci. ali mentem ex sua sede et statu Ci. zbegati, cum te neque fervidus aestus demoveat lucro neque hiems H.

2. occ.
a) pregnati, izpodriniti: populum Romanum de suis possessionibus Ci., ex ea possessione rem publicam Ci., non alteros demovisse, sed suos constituisse Ci.
b) koga iz službe izriniti, odsloviti, odstaviti, ob službo spraviti; z abl.: d. aliquem ordine, Burrum praefecturā, Pallantem curā rerum T.; abs.: d. centuriones T., spe obiectā principis loci, si priorem aetate et iam labefactum demovisset T.

dēmulceō -ēre -mulsī -mulsum in -mulctum od zgoraj do spodaj (poseb. ljubkovaje) (po)božati, (po)gladiti: caput Ter., dorsum (equis) L., linguā leniter crura alicuius et manus Gell. obliz(ov)ati, aures (sibi) Lact.; pren. ljubkovati koga, dobrikati se komu, z dobrikanjem pridobi(va)ti si koga: d. animum Gell., ita motus et demulctus et captus est Gell.