Franja

aise² [ɛz] féminin zadovoljstvo; ugodje; blagostanje; pluriel udobje, udobnost

à l'aise udobno
à votre aise! kot želite!
commerçant masculin très à l'aise zelo premožen trgovec
je suis à mon aise, à l'aise udobno, prijetno mi je, počutim se dobro
être à son aise živeti v dobrih življenjskih razmerah, dobro se počutiti
être mal à son aise neugodno, neprijetno, slabo se počutiti
mettre quelqu'un à son aise, à l'aise komu pomagati iz zadrege, iz boječnosti, iz ženiranosti; pomiriti koga
mettez-vous à l'aise, à votre aise, enlevez votre veston napravite si udobno, odložite suknjič
en prendre à son aise (familier) lahko kaj vzeti, biti čisto neženiran, ne biti v zadregi
il en prend à son aise avec ses engagements lahkó jemlje svoje obveznosti
il aime ses aises rad ima svoje udobje
il prend ses aises ne ženira se, napravi si udobno

akacijev pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ akác
2. (izdelan iz akacijevega lesa) ▸ akácMalvazija se je izkazala za zelo hvaležno trto, saj je iz nje mogoče pridelati marsikaj, od penin, lahkih aperitivnih vin, vin iz hrastovih in akacijevih sodov do sladkih poslastic. ▸ A malvázia igencsak hálás szőlőfajta, sok minden készíthető belőle a pezsgőbortól a könnyű aperitifborokig, a tölgy- és akáchordókban érlelt boroktól a finom édességekig.

3. (o jedi) ▸ akác

akril samostalnik
1. (slikarska tehnika) ▸ akrilUkvarjam se s slikarstvom in to največ v akvarelni tehniki, pa tudi z akrilom in oljem. ▸ Festészettel foglalkozom, elsősorban akvarell technikával, de akrilt és olajfestéket is alkalmazok.

2. (material) ▸ akrilNajpogostejši material za kadi je sanitarni akril, ki je zelo prijeten na otip. ▸ A kádak leggyakoribb alapanyaga a nagyon kellemes tapintású szaniter akril.

3. tudi v pridevniški rabi (barva) ▸ akril
Za pleskanje 205 kvadratnih metrov zidu so porabili tri velike posode akril barve. ▸ 205 négyzetméter falra három nagy vödör akrilfestéket használtak fel.

aktual|en (-na, -no) aktual; (v trenutnem interesu, sodoben, trenuten) aktuell, zeitgemäß
zelo aktualen hochaktuell
aktualne teme Tagesthemen množina
aktualni dogodki das Zeitgeschehen
aktualno vprašanje die Gegenwartsfrage

aktuálen present, current; topical; up-to-date

biti aktuál to be topical
aktuálna tema topical subject (ali theme)
biti zelo aktuálen pogovorno to be in the news
ne biti več aktuálen to be yesterday's news

akumulativen pridevnik
1. v finančnem kontekstu (o denarnih sredstvih) ▸ felhalmozó, akkumulatívZa sredstva EU še nismo kandidirali, bi jih bili pa zelo veseli, saj je tiskarstvo panoga, ki ni visoko akumulativna. ▸ kontrastivno zanimivo Még nem pályáztunk uniós forrásokra, bár nagy szükségünk lenne rájuk, mivel a nyomdai ágazat nem tud nagyobb tartalékokat felhalmozni.

2. (ki se zbira ali kopiči) ▸ felhalmozódó, felgyülemlő, akkumulatív

akústičen acústico

biti (zelo) akustičen tener buenas condiciones acústicas

ala f (pl. ali, knjižno ale)

1. krilo, perutnica:
battere le ali leteti
in un batter d'ali hipoma, v trenutku
avere le ali ai piedi imeti krila na nogah, zelo hitro teči
raccogliersi sotto le ali di qcn. zateči se pod okrilje nekoga
tarpare le ali pren. pristriči peruti
l'ala del mulino a vento lopata mlina na veter
l'ala dell'elica krak propelerja
l'ala del cappello krajec klobuka

2. letalsko krilo

3.
ala di un edificio krilo stavbe

4. krilo (formacije):
l'ala destra dell'esercito desno krilo armade
fare ala a qcn. napraviti komu špalir
passare tra due fitte ali di popolo iti skozi gost špalir ljudi

5. šport krilo (zlasti pri nogometu)

alacre agg.

1. živahen, prizadeven, hiter:
è un alunno molto alacre to je zelo prizadeven učenec

2. pren. živahen, bister:
ingegno alacre bister um

Albīnus -ī, m Albin, priimek, zlasti Postumijevega rodu, iz katerega je poseb. znan A. Postumius Albinus Avel Postumij Albin, konz. l. 151, zelo izobražen mož, ki je napisal rim. zgodovino v gr. jeziku: Ci., Gell. Nekega oderuha Albina omenja: H.

albus 3

1. bel (toda brez leska, naspr. ater; candidus = bleščeče bel, svetlo bel, naspr. niger): alba discernere et atra non posse Ci., alb. color Ci., dentes V., equi L., V., Suet. belci, beli konji, quadrigae Plin., bos, capra L., sulphureā Nar albus aquā V. belo se peneči, parma V. še bel (= še neokrušen) ščit, ščit brez vrezanih podob, opus Vitr. bela štukatura, tectorium Col. mavčni omet, cement, vestes O., Cu.; od tod pesn. met.
a) belo oblečen: mirator cunni albi H. belo oblečenih gospa (matrone so namreč nosile belo stolo, osvobojenke pa temnobarvno ali pisano).
b) (s kredo) pobeljen: nuper in hanc urbem pedibus qui venerat albis Iuv. = kot suženj (sužnje so postavili naprodaj nage s pobeljenimi nogami). preg.: albis dentibus deridere aliquem Pl. zasramovati koga s tako glasnim smehom, da se vidijo (beli) zobje = zelo zasmehovati ga; ignorare ali nescire, utrum albus an ater aliquis sit = prav nič ne poznati koga: Q., Ap., nil nimium studeo, Caesar, tibi velle placere, nec scire, utrum sis albus an ater homo Cat., vide, quam te amarit is, qui albus aterne fuerit ignoras Ci., podobno: unde illa scivit, niger an albus nascerer? Ph. od kod me je poznala tako natanko?, aliquem equis praecurrere albis H. precej prehiteti (prekositi) koga (belce so imeli za najhitrejše konje), prim.: nam si huic occasioni tempus sese supterduxerit, numquam edepol quadrigis albis indipiscet postea Pl.; alba avis Ci. ep. bela ptica, bela vrana = nekaj zelo redkega, prim.: corvo rarior albo Iuv.; albae gallinae filius Iuv. „sin bele kokoši“ = „srečnik“ (ker so bele kokoši bolj redke); albā lineā signare Luc. ap. Non., Gell. na beli tabli napraviti belo črto = ne ločiti (razlikovati) česa; albo rete aliena oppugnare bona Pl. z belo (torej manj vidno) mrežo omreževati; album calculum adicere alicui rei Plin. iun. odobriti kaj (gl. calculus). Occ.
a) siv: Pl., Pers., plumbum C., Lucr., Plin. kositer (cin), aes Plin., barba Pl., coma O., capilli Tib., Pr., asinus Q.
b) bled: corpore albo Pl., aquosus albo corpore languor H. (o vodenici), turgidus... albo ventre Pers., albus ora inficit pallor H., urbanis albus in officiis (od uradnih skrbi) Mart.

2. svetel (o zvezdah): sol Enn. ap. Ci., iubar Enn. ap. Prisc., Lucifer O., luces Mart.

3. met. jasneč, vedreč, jasen: Iapyx, Notus H. (ker razganjata oblake); dober, ugoden: alba stella (Dioskurov) H., per me sint omnia protinus alba Pers.; preg.: genius albus et ater H. dobri in zli. — Od tod subst.

1. alba -ae, f
a) (sc. vestis) bela obleka: in albis Vulg. v prazničnih oblačilih, v praznični obleki (naspr. in nigris).
b) (sc. gemma) bel biser: Lamp.

2. album -ī, n
a) belina, beljava, belo: (bos) maculis insignis et albo (= maculis albis insignis) V. lisasta krava, liska, sparsae pelles albo V. belo pikčaste, belo pisane, purpureum diadema distinctum albo Cu., album oculi, nav. oculorum Cels. belo v očeh, toda album in oculo est Col. bela pega (kot bolezen) = albugo oculi; album ovi Cels., Plin. beljak.
b) bela barva: columnas albo polire L. (po)beliti, ne cui album in vestimentum addere petitionis liceret causā L. oblačilo z belo kredo (o)čistiti.
c) bela (s sadro prevlečena) deska (tabla) za razglase: multitudinem suorum in album indere Luc., fastos (koledar) circa forum in albo proposuit L.; poseb. α) = annales maximi, bela deska, na katero je pontifex maximus zapisoval dogodke vsakega leta: res omnes singulorum annorum mandabat litteris pontifex maximus efferebatque in album et proponebat tabulam domi, potestas ut esset populo cognoscendi Ci., omnia pontificem in album relata proponere in publico iubet L. β) album (praetoris) deska, na kateri je pretor ob nastopu službe oznanil svoj letni edikt (= razglas načel, po katerih je nameraval soditi): G., Ulp. (Dig.), pa tudi deska za začasne pretorjeve odredbe: Paul. (Dig.); od tod ad album sedentes Sen. ph. = preučevalci pretorskih ediktov, poznavalci pravnih besedil, pravniki, se ad album ac rubricas transferre Q. dobesedno znanje besedil pretorskih ediktov in zakonov državljanskega prava imeti za edino nalogo pravnikov, alicui ex albo iudicium reddere Vell. po pretorskem ediktu soditi; occ. zapisek, imenik:
a) album senatorium imenik senatorjev, od Avgustovega časa naprej postavljen javno na ogled; iz njega so takoj izbrisali vsakega senatorja, ki je odstopil ali bil izključen: Apidium ex albo senatorio erasit T.
b) album (iudicum) imenik sodnikov (porotnikov): Sen. ph., splendidum virum... albo iudicum erasit Suet.; šalj.: non eras in hoc albo (sc. iudicum) Plin.
c) album decurionum imenik dekurionov (v municipijih): Dig., Ulp. (Dig.).
č) album profitentium citharoedorum imenik kitaredov, ki so hoteli javno nastopiti: Suet.

Opomba: Superl. albissimus: Cass.

alcachofa ženski spol artičoka

estar más ancho que una alcachofa zelo dobro in udobno se počutiti

Alcinous -ī, m (Ἀλκίνοος) Alkinoj, iz Odiseje znan fejaški kralj na otoku Sheriji, Navzikajin oče, ki je gostoljubno sprejel Odiseja: O., Pr., Hyg., cautes Alcinoi O. = sherijske kleči, Alcinoi iuventes H. = nasladna, mehkužna mladina; zelo lepi so bili Alkinojevi vrtovi: Alcinoi silvae V., Alcinoi pomaria Stat.; od tod (preg.): poma dare Alcinoo O., Mart. = „posodo k lončarju nositi“.

aléatoire [aleatwar] adjectif negotov, odvisen od naključja, problematičen

son succès est bien aléatoire njegov uspeh je zelo negotov

alergičnost samostalnik
1. medicina (preobčutljivost organizma) ▸ allergiaZnaki alergičnosti na hrano so lahko zelo različni. ▸ Az ételallergia tünetei eltérőek lehetnek.
Sopomenke: alergija

2. (pretirana občutljivost) ▸ allergia, túlérzékenység
Popolna alergičnost nad dejstvom, da niso edini, ki imajo v državi moč postavljanja zakonov. ▸ kontrastivno zanimivo Teljesen allergiásak arra, hogy az országban nincs teljhatalmuk a törvényhozásban.

āles -itis (āla in it od glag. ire; ales torej = „krilohodec“)

I. kot adj.

1. krilat: ales avis Ci. (Arat.) o ozvezdju, angues alites Pac. ap. Ci., illo Pacuviano invehens alitum anguium curru Ci., ales serpens H., al. currus Sen. tr. voz, ki ga vlečejo krilati zmaji, deus ales (= Mercurius) O., Stat., al. Auster (kot bog vetra) V., al. Aëllo O., al. Pegasus H. = equus ales O., puer ales H. krilati deček = Amor, Fama ales Ci.

2. pesn. pren. hiter, uren, bežen: passu volat alite virgo O., alite plantā Sil., ales plumbum Sil., al. imago Sil. bežna sanjska podoba, arundo (puščica) Prud., velocitas Amm. zelo velika, silna.

II. kot subst. āles -itis, f, le pri pesnikih tudi m

1. (velika) ptica, ptič (ponavadi le pesn. in v poklas. prozi): Varr., Lucr., Mart., Iovis ales V., O. orel, al. Iunonia O. pav, Palladis al. O. sova, nec Tityi iecur relinquit ales H. jastreb, Phoebēius al. O. krokar, Daulias al. O. slavec, al. sacer V. = ἱέραξ, kragulj (preroška ptica), Chaonis al. O. ali al. exterrita V. ali al. Cythereïa Sil. golob, Phasidis al. Stat. fazan, al. imitatrix O. papiga, cristatus al. ali lucis praenuntius ales O. petelin, vasta al. Cl. noj, Caystrius al. O. ali canorus albus al. H. labod pevec, prim.: album mutor in alitem H., od tod pren.: Varius Maeonii carminis ales H. pevec s Homerjevim poletom; alites matutinae Pr., alites villaticae Plin. prihišna perjad, cuculus ales temporaria Plin. ptica selivka.

2. (v avgurskem jeziku) preroška ptica (alites so naznanjale prihodnost z letom, oscines s svojim petjem): L. idr., huc tum illuc volent alites, tum a dextra tum a sinistra parte canant oscines Ci., aves quaedam et alites et oscines, ut nostri augures appellant, rerum augurandarum causā esse natas putamus Ci.; od tod

3. met. (preroško) znamenje, predznamenje: bonā ali secundā alite H., Cat., malā ali lugubri alite H., potiore alite H.

4. (o krilatih božanstvih in drugih mitoloških bitjih) krilatec: Tegeaticus al. ali impiger al. Stat. ali Cyllenius al. Cl. = Mercurius, aureus al. Stat. = Perseus.

Opomba: Abl. sg. adj. -e, pesn. -ī, abl. sg. subst. -e, gen. pl. alitum, pesn. v raztegnjeni, po u-jevski sklanjatvi narejeni obliki ālituum: V., Lucr., Stat.; neutr. pl. ni.

alkohol samostalnik
1. (alkoholna pijača) ▸ alkohol, szeszesital, szeszTudi cigaret že dolgo ne kadi več in je zelo zmeren pivec alkohola. ▸ Már régóta nem dohányzik, és csak mérsékelten fogyaszt alkoholt.
Ko sta se vrnila, nista mogla skriti zadaha po alkoholu. ▸ Amikor visszajöttek, nem tudták palástolni alkoholos leheletüket.
Starša sta se hitro ločila, razočarana mama pa je uteho iskala v alkoholu. ▸ Szülei hamar elváltak, csalódott édesanyja pedig az alkoholban keresett vigaszt.

2. (kemična spojina) ▸ alkoholPovezane iztočnice: benzil alkohol, etilni alkohol, metilni alkohol, polivinil alkohol, primarni alkohol, sekundarni alkohol, terciarni alkohol

all³ [ɔ:l] samostalnik
vsi, vse, celota

above all predvsem, v prvi vrsti
after all končno, navsezadnje
all along of zaradi, spričo
at all sploh
before all predvsem, v prvi vrsti
all but skoraj, domala
each and all vsak posamezen
first of all v prvi vrsti, predvsem
all found prosto stanovanje in hrana
all the go trenutno zelo priljubljen, moden
for good and all končnoveljavno, za vselej
for all I know kolikor je meni znano
all in ves izmučen, utrujen
not at all sploh ne; prosim (kot odgovor na "thank you")
it's all my eye to je neumnost
ameriško all of prav do
once for all enkrat za vselej
all one vseeno, enako; isto
all over povsod
all over o.s. domišljav; ves srečen
all over the shop v neredu, razmetano
all the same vseeno
all at sea ves iz sebe
all spruced up zelo eleganten
to be struck (ali knocked) all on a heap biti zelo presenečen, prepaden
all talk and no cider prazne marnje, besedičenje, čenče
she is all there zelo je bistra
all told vse skupaj
all to nothing popolnoma
all's well that ends well konec dober, vse dobro
when all is done končno, na koncu koncev

all

1. all/aller, alle, alles Singular : ves, vsa, vse

2. Singular, Plural: vsak, vsaka, vsako, vsaki; aller Anfang vsak začetek; für alle Fälle za vsak slučaj; alle 3 Stunden, Minuten vsake tri ure, vsake tri minute; alle Tage, alle Augenblicke vsak dan, vsak trenutek

3. Plural: alle vsi; alle beide oba; mein ein und alles moje vse; in aller Eile zelo na hitro, v veliki naglici; in aller Frühe navsezgodaj; in aller Stille čisto potihem; alles in allem vse skupaj, eno z drugim; zu allem fähig vsega sposoben; um alles in der Welt za vse na svetu

allá tam, tja, onstran, onkraj; tedaj, nekdaj

muy allá zelo oddaljen
no está muy allá con su amigo ne razume se posebno s svojim prijateljem
pasar más allá prekoračiti mero
se fué allá in že ga ni bilo več (je odšel)
¡allá vos! to je Vaša stvar!
¿quién va allá? (voj) kdo je?
¡allá voy! takoj pridem! že grem!