Franja

prō-pūgnō -āre -āvī -ātum

I. intr.

1. na boj naprej se podvizati, na boj naprej se pomakniti (pomikati), napadaje (v napadu) prodreti (prodirati), napadaje (v napadu) bojevati se, iti v boj: cum spe defensionis studium propugnandi (napada(nja)) accessit C., ipsi ex silvis raro propugnabant C.

2. v bran se postaviti (postavljati), braniti se, bojevati se za kaj: uno tempore propugnare et munire C., clientes propugnant T.; od kod?: hinc (sc. ex turri) propugnabant C., propugnare e loco (s stojišča), e muris Cu., pro (pred) vallo L.; s čim?: telum, quo propugnare pariter et incessere possit (pren.) T. (Dial.); za koga?: pro gallinis Varr., pro suo partu Ci. za svoje mladiče; pesn. z dat.: Ap., Amm. idr., alter propugnat nugis (za malenkosti) armatus H.; subst. pt. pr. prōpūgnantes -ium, m branitelji, branilci: C., Cu. idr.

3. metaf. bojevati se za kaj = braniti, ščititi, varovati kaj: virtus propugnat pro aequitate Ci., ut non oppugnare commoda patriae, sed pro his propugnare possit Ci. —

II. trans. (upirajoč se) braniti kaj: tribunus operā alitis propugnatus Quadr. fr. ap. Gell., casiam unguibus Plin., munimenta T.; metaf.: absentiam alicuius Lact. koga v času njegove odsotnosti, dum, quae libidine deliquerant, ambitu propugnant T. zaslanjajo.

prōseda -ae, f (prō in sedēre) javna vlačuga, javna prostitutka, javna cipa (ki sedé čaka na svoje stranke; prim. prōstibulum): an te ibi vis inter istas vorsarier prosedas, pistorum amicas, reliquias alicarias, miseras Pl., prosedas pistorum [amicas, reliquias alicarias,] miseras schoeno dili[butas, servilicolas sordid]as Fest., prosedas meretrices Plautus appellat, quod ante stabula sedeant. Eaedem et prostibulae P. F.

proslavíti (svečanost) to celebrate, to solemnize; to hold a festival; (napraviti slavnega) to make (ali to render) famous (ali illustrious, renowned, reputed, well-known)

proslavíti se to become famous (ali famed, celebrated, renowned), to win glory, to acquire fame (ali renown)
proslavíti svoje ime to become celebrated, to win fame

prostituer [-stitüe] verbe transitif izročiti prostituciji; figuré onečastiti, osramotiti, ponižati, oskruniti

se prostituer prodajati svoje telo ali svoje duševne zmožnosti, uganjati prostitucijo, postati prostitutka, prostituirati se, zavreči se
prostituer une jeune fille à un riche vieillard izročiti dekle bogatemu starcu v prostitucijske namene
prostituer son talent, son art ponižujoče prodajati, ponižati svoj talent, svojo umetnost
il prostitue son amitié au premier venu ponižujoče daje svoje prijateljstvo prvemu prišlecu

prōvidentia -ae, f (prōvidēns)

1. spozna(va)nje prihodnjega (bodočega), sprevid, dojetje, daljnovidnost: Sen. ph. idr., providentia est per quam futurum aliquid videtur, antequam factum sit Ci., hoc vir excellenti providentiā sensit et vidit Ci.

2. previdnost, (v)naprejšnja skrb, skrbnost: Plin. iun., Tert., Aug. idr., Stoicorum πρόνοιαν Latine licet providentiam dicere Ci., (sc. consilium) ex providentiā timorem adferre solet S.; s subjektnim gen.: deorum Ci., L., Plin. iun.; z objektnim gen.: declinandi T., filiorum suorum Icti. za svoje sinove; occ. (božja) previdnost, meton. = bog, božanstvo: Sen. ph., Ap., Gell., divina Ci., an mundus providentiā regatur? Q.; pooseb. kot boginja (kakor Πρόνοια) Previdnost, Providénc(ij)a: ideo in insula Delo ad confirmandam fidem fabulae aedes Providentiae, quam ναὸν Προνοίας Ἀϑηνᾶς appellant Macr.

pŕst¹ -a finger; (živali) toe, digit

mali pŕst little finger
nožni pŕst toe
srednji pŕst middle finger
blazinica pŕsta fingertip
po, na pŕstih on tiptoe
od kajenja rjavi pŕsti nicotine-stained fingers pl
umazani pŕsti dirty fingers
pŕst rokavice finger of a glove
dati jih komu po pŕstih to rap someone's fingers
imeti dolge pŕste (figurativno, krasti) to steal, to be one of the light-fingered gentry
imeti svoje pŕste zraven (pri kaki zadevi) to have a finger in the pie, to have a hand in something
za dva pŕsta je imela rdečila na licih she had a layer of rouge two fingers deep on her cheeks
on ima več pameti v malem pŕstu kot ti v glavi he has more wit in his little finger than you in your whole body
imeti v malem pŕstu (figurativno) to have at one's finger's end
daj, pomôli mu pŕst, pa bo zgrabil vso roko (figurativno) give him an inch, and he will take an ell!
daj pŕste proč od teh stvari! don't tamper with these things!
gledati komu na pŕste to keep a close eye upon someone, to watch someone closely
krcniti koga po pŕstih to tap someone's fingers
dati komu znak s pŕstom to beckon to someone
hoditi po pŕstih to tiptoe
s pŕstom ne migniti (komu v pomoč) not to stir a finger (to help someone), not to lift a finger, not to turn a hand (to help someone)
pŕste si oblizniti (figurativno) to lick one's fingers
opeči si pŕste (figurativno) to burn one's fingers, to singe one's feathers
pokazati s pŕstom na to point one's finger at
požugati s pŕstom to wag one's finger
okoli pŕstov oviti (figurativno) to twist (ali to wind, to wrap) someone round one's little finger
komu na pŕste stopiti to tread on someone's toes
iti po pŕstih po stopnicah navzgor to tiptoe upstairs
pogledati skozi pŕste ob... (figurativno) to connive at, to turn a blind eye to
pogledati komu skozi pŕste (figurativno) to condone someone's shortcomings
na pŕste šteti to count on one's fingers' ends (ali on the fingers)
urezati se v pŕst to cut one's finger
pŕsti me srbijo (da bi to storil) my fingers are itching (to do it)
temno je, da ne vidiš pŕsta pred nosom it is pitch-dark
znati svojo lekcijo iz malega pŕsta to have one's lesson at one's fingertips

pŕst, -a anatomija doigt moški spol ; (na nogi) orteil moški spol , doigt de pied

hoditi po prstih marcher sur la pointe des pieds
imeti svoje prste zraven, vmes (pri čem) être mêlé à quelque chose, avoir trempé dans quelque chose
našteti, prešteti kaj na prste compter quelque chose sur ses doigts (ali sur les doigts de la main)
ne migniti s prstom za ne pas bouger un doigt pour, ne pas remuer (ali lever) le petit doigt pour
opeči si prste se brûler les doigts, figurativno toucher à un sujet brûlant
oviti koga okoli prsta (figurativno) obtenir de quelqu'un tout ce que l'on veut
stopiti komu na prste (figurativno) mettre fin (ali un terme) aux activités de quelqu'un, couper court aux menées de quelqu'un

pŕst, pŕsta anat dedo m

nožni prst dedo m del pie
prst me boli tengo un dedo dolorido, tengo un panadizo
dati jih komu po prstih darle a alg en los nudillos
držati prste proč od guardarse de tocar a/c, no meterse en el asunto
gledati komu (ostro) na prste (fig) vigilar de cerca (ali no perder de vista) a alg, mirar a alg las manos
gristi si prste (od jeze) morderse los dedos
iti po prstih ir (ali andar) de puntillas
imeti kaj v malem prstu (fig) tener a/c en la punta de los dedos, saber a/c por los dedos
imeti svoje prste zraven (pri čem) estar mezclado en el asunto, fam andar en el ajo
(na)šteti na prste contar por los dedos
oblizovati si prste za čem chuparse los dedos de gusto con a/c; comerse los dedos por a/c
opeči si prste quemarse los dedos, (fig tudi) pillarse los dedos
s prstom ne migniti no mover ni un dedo
položiti prst na rano poner el dedo en la llaga
oviti koga okoli prsta fam meterse a alg en el bolsillo
lahko ga okoli prsta oviješ (fig) se puede hacer con él lo que se quiera; es blando como la cera
svoje prste v vse vtikati (fig) meter los dedos en todo
pomoli mu prst, pa bo zagrabil celo roko dale el dedo y se tomará la mano; entra por la manga y sale por el cabezón
postaviti se na prste nog empinarse sobre los pies

ptíca (-e) f

1. uccello:
jata ptic uno stormo di uccelli
živeti kakor ptica pod nebom vivere libero, senza pensieri
divja, domača ptica uccello selvatico, domestico
stalna ptica, ptica selivka uccello stanziale, migratorio
vodna, kopenska, močvirska ptica uccello acquatico, terragnolo, di palude, palustre
ptica ujeda (roparica) uccello di rapina, rapace
ptica pevka uccello canterino
mrtvaška ptica uccello del malaugurio (tudi pren.), civetta
nočna, dnevna ptica uccello notturno, diurno
obročkanje ptic anellamento
varovanje ptic protezione degli uccelli
pren. jeklena ptica uccello d'acciaio, aereo

2. pren. (prebrisana ženska) furbacchiona, volpona
PREGOVORI:
kakršna ptica, takšna pesem ogni uccello fa il suo verso
vsaka ptica ljubi svoje gnezdo a ogni uccello suo nido è bello

pūblicus 3 (na stlat. napisih tudi poblicus in puplicus; po eni od razlag poplicus izhaja iz populus, stlat. poplus „ki (kar) zadeva ljudstvo“, pūblicus pa iz *pūbicus (iz pūbēs) „ki (kar) zadeva odrasle može“; po drugi razlagi gre za besedo etr. izvora)

1. ljudstvo (občino, državo, državljane) zadevajoč, ljudstvu (občini, državi, državljanom) pripadajoč, ljudski, narodov, naroden, občinski, državen (naspr. privatus): loca, litora Ci., flumina Icti., sive privatus esset sive publicus (sc. locus) N. zasebno ali občinsko (državno) zemljišče, suo privato, non publico consilio N. na svojo roko, ne v državnem imenu, pecunia Ci., N. državni denar, državne finance, vectigal Ulp. (Dig.) ali vectigalia Suet. državni dohodki, litterae Ci. ali tabulae Ci. državne listine, uradni dokumenti, vincula N. državna ječa, occupationes C. državni posli, politični posli, publica ac privata sacrificia C., equus (gl. equus) L., servus L. ali minister Ap. državni suženj = oblastniški sluga, uradni sluga (birič), res publica, non privata N. ne zasebna, temveč državna stvar (zadeva), causa L. državna stvar, državna zadeva; pogosto tudi = pravda o državnih stvareh (zadevah): Ci. = iudicium Gell., causae iudiciaque publica Ci. pravde o državnih stvareh (zadevah) in hudodelstvih zoper državo, iniuriae C. državi storjene krivice, razžalitve države, sollicitudo L. zaradi države, sumptu publico Ci. ob državnih stroških, na državne stroške, na stroške države, sine ullā impensā publicā N. brez slehernih državnih stroškov, brez slehernih stroškov z državo, publicum funus Plin. iun., T. na državne stroške prirejen pogreb (toda prim. spodaj pod 2.), bono publico S., L. državi v blaginjo (korist), malo publico S., L. državi v škodo (kvar), na škodo države, pessimo publico Varr., L. idr. državi v največjo škodo, na največjo škodo države, magnificentia Ci. sijaj(nost) države, egregium T. slava države, poena L. od države naložena kazen, periculum L. od države prevzeta nevarnost, dii N. ljudska (državna) božanstva, consilium Ci. državni (= senatski) ukrep (sklep), publicos canes alere Ci. rediti pse na državne stroške (naspr. domesticos canes alere Ci. rediti pse na svoje stroške); poseb. pogosto res publica država (gl. pod rēs). Od tod subst. pūblicus -ī, m državni suženj, oblastniški suženj, uradni sluga, nižji sluga kakega oblastnika, svečeništva, birič (s celotnim izrazom servus publicus, gl. zgoraj): metuit publicos Pl. redarjev, redarstva; pūblicum -ī, n
a) država, občina, občinstvo, ljudska skupščina, ljudski (narodni) zbor: in publicum emere, redimere L. ali consulere in publicum Plin. iun. za državo, in publicum polliceri C. v splošni (obči) prid, in publico animadvertere Plin. iun. v državnem imenu, referre in publicum cornua C. na ljudski skupščini pokazati.
b) državna last (lastnina): publicum populi Romani fieri Ci., avertere aliquid de publico Ci., iubere aliquem (aliquid) populi Romani esse L., Icti. proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati) koga (kaj) za državno lastnino, narediti (delati) koga (kaj) last države, Campanum publicum Ci. kampan(ij)sko državno zemljišče.
c) državni zaklad, državna blagajna, erár: de publico convivari Ci. na državne stroške, pecunias in publico deponere C., pecuniam ex publico tradere C. ali dare L., bona addicere in publicum C. prisoditi (prisojati) državni blagajni, in publicum redigere L. ali referre N. ali conferre L. spraviti (spravljati), odda(ja)ti, prispevati v državno blagajno, publico teneri Suet. biti zavezan (dolžan) plačevati davek državni blagajni.
d) državni dohodki, davki: publica male redimere Ci., conducere publica H.; metaf.: qui salutationum publicum exercet Sen. ph. ki pobira davek (= zahteva vstopnino) od obiskovalcev svojega gospoda (o nekem vratarju); occ. davčni zakup, davčno zakupništvo, državni zakup, državno zakupništvo: dum in eo publico essent L. dokler bi imeli ta državni zakup, magnas partes (deleže) habere publicorum Ci., societates publicorum Ci. delniške družbe za davčni zakup, delniške družbe glavnih davčnih zakupnikov, magister scripturae et sex publicorum Ci. davčni ravnatelj, publicum habere Pl. biti državni zakupnik, biti davčni zakupnik, publicum quadragesimae in Asiā agere Suet. pobirati štiridesetino (kot dačo, dajatev, davek), biti štiridesetinski mitninar (pri državnih zakupnikih); publico frui Ci., Ulp. (Dig.) uživati (prejemati) dohodek od (iz) državnega zakupa.
e) državni arhiv, državno pismohranišče, državna pismohrana: ut scriptum in publico in litteris exstat Varr.

2. javen, občen, obči, splošen, navaden, običajen: favor O., lux publica mundi H. (o soncu), dies Sen. ph. navaden dan (= od jutra do večera), officia Plin. iun., verbum Sen. ph., verba Ci., mores Cu., usus H., Vell., Icti., vina Plin., incendium, pavor L., funus Suet. ob katerem žaluje vsa država (s prekinitvijo delovanja sodišč in drugimi zunanjimi znamenji žalovanja); pesn.: publica cura iuvenum prodis H. skrb čisto vseh mladeničev; publicum est z inf. splošna navada je, splošno uveljavljeno je: publicum eorum (sc. picorum) est tabulata ramorum sustinendo nido provide eligere Plin.; occ. (pesn.) preprost, navaden, vsakdanji, običajen: structura carminis O., vena Iuv., sermo non publici saporis Petr. — Od tod subst. pūblica -ae, f javna blodnica, javna deklina, vlačuga, prostitutka: Sen. ph., Aug.; pūblicum -ī, n javnost, javen prostor, cesta, ulica: in publicum prodire Ci. (od)iti na ulico, (od)iti z doma, javno se (po)kazati, (po)kazati se v javnosti, in publicum se proripere L., in publicum egredi T., in publico (zunaj, z doma) esse non audet, inclusit se domi Ci., in publico (javno) epulari L. ali convivari Ci., in publico versari T., in publico adsistere C., blandiores in publico (na cesti, javno) quam in privato (doma) L., pernoctare in publico Ci. na cesti, publico carere Ci. ali abstinere T., Suet. ne (od)iti z doma, osta(ja)ti doma, rapi de publico Suet., lecticā per publicum vehi Suet., in publico ponere N. ali publico proponere L. ali in publicum proponere Ci. javno izpostaviti, cadaver in publicum (na cesto) abicere Ci., aequare Meli domum publico Varr. izravnati s cesto = porušiti; occ. javno (tj. občinsko ali državno) skladišče: frumenti quod inventum est, in publicum conferunt C., quod (sc. panicum et hordeum corruptum) in publicum contulerunt C. — Od tod adv.
a) pūblicē (star. pōblicē)

1. javno, od države, s strani države, v imenu države, na povelje (ukaz) države, po državnem ukrepu, v prid (korist) državi, za državo (naspr. privatim): privatim ac (et) publice, neque publice neque privatim Ci. idr., p. dicere, venire, interfici Ci., rapere S., frumentum polliceri C., ab Atheniensibus publice exposcebatur (sc. Themistocles) N., litteras publice scribere Ci. ali mittere Ci., N. (na)pisati (ali poslati) uradno pismo (dopis), publice damnati N. v imenu države, publice maximam putant laudem C. za državo, cum enim versuram facere publice necesse esset N. vzeti državno posojilo, mali quid ortum ex hoc sit Ter. državi v škodo (kvar); occ. na državne stroške, na stroške države, ob državnih stroških: publice efferri, ali N., vesci L., statua publice ei in foro constituta est N.

2. občno, (v)obče, splošno, vsak brez razločka, vsi brez razlike, vsi skupaj: Gell., Icti. idr., publice exsulatum ire L.

3. javno, vpričo vseh ljudi, ob navzočnosti vseh ljudi, pred vsem svetom: Eutr., publice disserere Ap., Gell., rumor publice crebuerat Ap.
b) pūbliciter = pūblicē 1.: Pomp. ap. Non.

puerīlis -e, adv. puerīliter (puer)

1. deški, dečaški, detinji, otroški, mlad(osten), mladostniški: Col., Plin., Q., Sen. ph., Stat., Val. Max. idr., vox, aetas Ci., puerili specie, senili prudentiā Ci., tempus (naspr. iuventa) O., anni O., Plin., facies puerilis in virgine O., puerili verbere moneri (o deklici) T. s šibo za otroke, puerile (= puerorum) agmen V., regnum L. kraljevanje koga kot mladeniča, kraljevanje v času svoje mladosti, puerilis passio Cael. božjast, epilepsija, pueriliter blandiri L. ali ludere Ph. deško, kakor (imajo navado) dečki (otroci); occ. (v obscenem pomenu) deški, dečkoskrunski, pederastičen, pedofilski: officium Pl., puerile poposci (sc. a puella) Mart. (prim. da mihi id quod pueri solent dare = concubitum Hyg.), supplicium Mart., puerile obtulit corollarium Ap.

2. otročji, otročajski, neumen, omejen, bedast, aboten, gumpast: Q. idr., sententia Ter., consilium Ci. ep., stulte, quid optas puerilibus votis O., Antiochus animo puerili erat Ci., si puerilius his ratio esse evincet amare H., pueriliter facere Ci. ali cupere T. po otročje, res ficta pueriliter Ci.; subst.: nugalia vel puerilia Non. otročarije.

puiser [pɥize] verbe transitif črpati, zajemati; figuré vzeti, izposoditi si

puiser de l'eau à la source zajeti vodo pri studencu
puiser aux sources črpati, jemati, vzeti si iz originalnih virov (listin, dokumentov)
puiser dans son porte-monnaie jemati iz svoje denarnice

pulga ženski spol bolha

pulga aquática povodna bolha
hacer de una pulga un camello (ali un elefante) iz muhe slona narediti
no aguantar (ali sufrir) pulgas (fig) biti občutljiv
tener pulgas biti nemiren, biti neznosen
tener malas pulgas nobene šale ne razumeti, hitro vzkipeti, razdražljiv biti
de malísimas pulgas zelo neznosen
cada uno tiene su manera de matar pulgas vsak po svoje

pulvis -veris, m, redko f (Enn., Pr.) (iz *pol-u̯is, indoev. kor. *pel- prah, močnik; prim. skr. pálalam zmleto sezamovo zrnje, kaša, gr. πάλη in παιπάλη prah, (fina) moka, πόλτος kaša, παλύνειν (za)mesiti, (po)trositi ječmenovo moko, lat. polenta, pollen, puls)

1. prah: Enn. ap. Non., S., L., Plin., Pr. idr., vis magna pulveris cernebatur C., multus erat in calceis pulvis Ci., pulvis carbonis O., fumantes pulvere campi V., canities perfusa pulvere V. (znamenje žalosti), pulvis et umbra sumus H., pulvis horrida Pr. = pepel; pesn.: novendiales pulveres H. devetdnevni = (še) sveži mrtvaški pepel, hibernus pulvis V. zimski prah = suha zima, altus V. prašna pot, pulvis eruditus Ci.; v stiku tudi samo pulvis Ci., L. stekleni prah, v katerega so matematiki risali s paličico (radius) svoje like: formas in pulvere describere L.; od tod meton. matematika: namquam eruditum illum pulverem attigistis Ci. nikdar se niste ukvarjali z matematiko, homunculus a pulvere et radio Ci. = matematik; preg.: sulcos in pulvere ducere Iuv. po prahu brazditi (delati brazde, orati) = zastonj se truditi; occ. prah borišča, prah bojišča, prah poprišča (področja, prizorišča): curriculo pulverem Olympicum colligere H., palaestra Eurotas, sol, pulvis Ci. poet., quasi Olympici certaminis pulvis Amm., pulvis belli Mart. ali bellicus, Martius Amm., duces non indecoro pulvere sordidi H., natio ad pulveres Martios erudita Amm. izurjen za vse vojne težave (napore); pren.: dulcis sine pulvere palma H. brez truda pridobljena.

2. meton. (prim. arena) dirkališče, borišče, bojišče, poprišče, prizorišče, vadišče, vežbališče, torišče: Mart. idr., domitant in pulvere currus V.; pren. prizorišče, poprišče ali torišče kakega delovanja: in suo pulvere (po svojem tiru) noster currat equus O., doctrinam in solem et pulverem produxit Ci. ali educenda dictio est ex domesticā exercitatione in pulverem Ci. na javno torišče, ad forensem pulverem Q.

3. metaf. zemlja, prst, gruda: Etrusca Pr., pulvis exiguus H. peščica prsti (pri pogrebu), iacto ter pulvere curras H., pulvis coctus Stat. opeka; poseb. glina, ilovica: Mart. idr., pulvis Puteolanus Sen. ph., Stat.; tudi samo pulvis Plin., Vitr. puteolska glina, puteolanka.

Opomba: Soobl. pulver -eris, m: Ap.

púnkt (-a) m žarg. punto, posto, luogo; base:
mladi imajo svoje punkte i giovani hanno i loro posti di ritrovo
gostilna je na dobrem punktu la trattoria si trova in un punto adatto

puntare¹

A) v. tr. (pres. punto)

1. upreti, upirati; postaviti, postavljati:
puntare i piedi a terra upreti se z nogami; pren. trmasto vztrajati

2. nameriti, naperiti

3. igre staviti:
puntare sul nero, sul rosso staviti na črno, na rdeče
puntare tutto su qcs. pren. staviti vse na eno karto

B) v. intr.

1. kreniti:
puntare al successo pren. stremeti k uspehu

2. pren. računati:
puntare solo sulle proprie forze računati zgolj na svoje sile

3. tiščati (k), obremenjevati

pūpillāris -e (pūpillus) siroten, sirotin(ski), varovanski, varovančev, nedoraslemu namenjen: pecuniae L. denar varovancev, otročji denar, „dečinski penezi“, actiones Q., aetas Suet. doba nedoraslosti, nedoraslost, testamentum pupillare ali tabulae pupillares Icti. oporoka, narejena za nedoraslega, očetovski oblasti oporočnika podvrženega otroka v primeru, ko bi ta otrok umrl nedorasel, substitutio pupillaris Icti. postavitev dediča za primer, ko bi varovanec umrl nedorasel; tako tudi adv. pūpillāriter substituere aliquem Icti. postaviti koga za dediča v primeru, ko bi sin ali kak drug dedič umrl v času svoje nedoraslosti.

Pȳramus -ī, m (Πύραμος) Píram

1. nesrečni ljubimec Tizbe, ki se je zaradi domnevne smrti svoje ljubice v obupu zabodel pri murvi: O., Serv., Hyg.

2. reka v Kilikiji (zdaj Ceyhan Nehri): Ci. ep., Cu.

quaestus -ūs, m (quaerere nam. quaesere)

1. iskanje: in quaestibus istic et voluptatibus amoribusque hominum fuit Gell. iskan, čislan in ljubljen od vseh.

2. pridobivanje, pridobitek, (pri)dobiček, pridel, prislužek, zaslužek: Pl., Ter., Ca., L., H., Cl., Cels. idr., maximum existimans quaestum memorem cognoscere N., legibus ad quaestum abuti Ci., quaestus pecuniae C., quaestus ac lucrum unius agri et unius anni Ci., emendi aut vendendi quaestu et lucro duci Ci., quaestui habere aliquid C. okoriščati se s čim, izkoriščati kaj, quibus … honesta atque inhonesta omnia quaestui sunt S., quaestus forensis Ci. na foru, frumentarius Ci. od žita, inopia quaestūs T., lingua esse coepit in quaestu Q. je začel prinašati denar; pl. quaestūs često = pridobitni viri ali načini: constituere sibi quaestus magnos Ci.

3. meton. nepoštena obrt, poseb. kurb in dečkov (popolnoma: meretricius quaestus), vlačuganje, kurbanje, prostitucija: Pl., Ter., Sen. rh., sordidi quaestūs mercennariorum Ci., te a meretricio quaestu abduxit Ci., quaestum corpore facere L., T., Val. Max. opravljati obrt (obrtovati) s svojim telesom, ponujati svoje telo naprodaj, prostat et in quaestu pro meretrice sedet O. se vlačuga.

Opomba: Star. gen. sg. quaestuis: Varr. ap. Non., Fest.; quaestī: Pl., Ter., Caecil., Varr.; dat. sg. quaestū: Pl.

qualche agg.

1. kak, kakšen, nekaj:
ho ancora qualche soldo da parte prihranjenega imam še nekaj denarja
qualche volta, qualche giorno prej ali slej
in qualche parte, da qualche parte nekje
in qualche modo nekako

2. neki, določen:
ho qualche ragione per dubitare di lui imam svoje razloge, da dvomim o njem

3. kak, nekakšen, primeren (z nedoločnim členom):
devo trovare una qualche scusa najti moram kakšen izgovor