Franja

pretina ženski spol oprtnica, podprožni jermen; (hlačni) pas

meter en pretina k pameti spraviti

preváliti prèvālīm
I.
1. prevrniti: prevaliti stub, čašu; kad se prase najede, ono korito prevali
2. zavaliti, podreti: prevaliti koga na klupu
3. prehoditi, prevoziti: prevaliti daleki put
4. miniti: prevalilo je podne
5. preiti: prevaliti preko brda
6. prevaliti preko glave preživeti, pretrpeti; prevaliti preko jezika težko spraviti z jezika, težko izgovoriti; prevaliti oči na koga s široko odprtimi očmi pogledati, začudeno, grdo pogledati; prevaliti sirće ekspr. polomiti ga
II. prevaliti se
1. prevrniti se
2. zvaliti se: prevaliti se na postelju
3. spremeniti se: bio je i dalje čovek koji zna zaraditi, ali mu se narav prevalila

preživéli (-ega) | -a (-e) m, f superstite, sopravissuto (-a):
spraviti preživele na varno portare i sopravissuti al sicuro

pripravljenost² ženski spol (-i …) vojska, medicina die Bereitschaft (bojna Kampfbereitschaft, obrambna Abwehrbereitschaft, Wehrbereitschaft, za akcijo Einsatzbereitschaft, Alarmbereitschaft, na klic die Rufbereitschaft)
pripravljenost za boj Kampfbereitschaft, Gefechtsbereitschaft, die Kampfkraft
čas pripravljenosti die Bereitschaftszeit
biti v pripravljenosti in Bereitschaft stehen, sich bereit halten, čete, gasilci, zdravniki: sich in Alarmbereitschaft befinden
držanje v bojni pripravljenosti vojska die Indiensthaltung
imeti v pripravljenosti bereit halten, pomorstvo, letalstvo klarhalten
imeti v stanju bojne pripravljenosti vojska in Kampfbereitschaft halten
spraviti v stanje bojne pripravljenosti vojska in Kampfbereitschaft versetzen
vzpostavitev bojne pripravljenosti vojska die Indienstnahme

prìtjerati -ām (ijek.), prìterati -ām (ek.) pritirati, prignati: pritjerati koga pred sud; pritjerati koga do duvara (uz duvar) = pritjerati koga k zidu (uza zid) = pritjerati koga u ugao, u kut spraviti koga v težek položaj; voda je pritjerala leš uz obalu voda je naplavila truplo; nevolja ga je pritjerala kući

proč [ò]

1. na vprašanje kje: weg, fort; na vprašanje kam: (stran) weg, kam drugam: fort
daleč proč weit fort
roke proč! Hände weg!
(biti fortsein, wegsein, dati weggeben, fortgeben, forttun, gnati forttreiben, gledati wegsehen, hoteti wegwollen, fortwollen, moči wegkönnen, fortkönnen, morati wegmüssen, fortmüssen, fortsollen, poriniti wegstoßen, fortstoßen, poslati wegschicken, fortschicken, priti wegkommen, fortkommen, siliti wegdrängen, spraviti - madež ipd. wegkriegen, fortkriegen, tovor, predmete fortschaffen, teči weglaufen, vreči wegwerfen, fortwerfen, zliti weggießen, fortgießen, wegschutten, zvabiti weglocken, fortlocken)
obrniti se proč sich abwenden, figurativno sich abkehren/abwenden von
odpeljati proč abführen, wegführen

2. vorbei (ura je 2 proč es ist zwei vorbei)

3.
biti proč (zaprepaden ipd.) ➞ → preč

pròč adv.

1. via; in disparte da; distante:
proč odtod via di qui
stopiti proč mettersi in disparte
mesto je dve uri proč la città dista due ore

2.
spraviti proč levare (via)
vreči proč buttare, gettare via
odstraniti proč levar via
odnesti, odnašati proč portar via

3. (v medmetni rabi) via, abbasso:
proč z izdajalci! abbasso i traditori!

4. biti proč passare, finire:
ura je tri proč sono le tre passate
proč so sanje, težave sono passati, sono finiti i sogni, le difficoltà

5.
biti proč esser perduti, distrutti, falliti, andati in rovina
noga je proč la gamba è perduta
posoda je proč il vasellame è andato distrutto
z našo hišo je proč la nostra casa è andata in rovina
biti dolgo proč esser via, assente a lungo
držati se proč od tenersi lontano da
roke proč od naše zemlje giù le mani dalla nostra terra!
biti proč od žalosti essere fuori di sé dal dolore
proč vržen denar denaro buttato via

promet⁴ [è] moški spol (-a …) v trgovini, pri trgovanju: der Umsatz (dnevni Tagesumsatz, letni Jahresumsatz, rekordni Rekordumsatz); blaga, storitev: der Umschlag ( Warenumschlag,poštni Postumschlag)
provizija od prometa die Umsatzprovision
imeti (1 milijon) prometa (eine Million) umsetzen/Umsatz haben
iti v promet Abnehmer finden, (gut) weggehen
ki gre dobro v promet absatzfähig, marktgängig
spraviti v promet anbringen, an den Mann bringen
vzeti iz prometa aus dem Verkehr nehmen/ziehen
velik promet der Großbetrieb, die Hochsaison, der Hochbetrieb
ki dobiva dohodek po prometu umsatzbeteiligt

promèt traffic; circulation; ekonomija, iztržek turnover; (poslovanje) trade, business, operations pl, financial transactions pl; communication

cestni, ulični promèt street traffic
blagovni promèt goods traffic
osebni, potniški promèt passenger traffic
mestni promèt urban transport
zračni promèt air traffic
odprt za promèt open to traffic
krožni promèt ZDA traffic circle
tujski promèt tourist trade, tourist business, tourism
enosmerni (dvosmerni) promèt one-way (two-way) traffic
ulica z enosmernim promètom one-way street
prekinitev promèta interruption (ali obstruction) of traffic
ustavitev promèta traffic hold-up
zamašitev promèta traffic congestion, traffic jam
preusmeritev promèta (obvoz) diversion, by-pass, detour
zamašen promèt bottleneck, traffic jam
odvijanje promèta easing the flow of traffic
čas močnega promèta rush hour
biti v promètu (krožiti) to circulate, to be in circulation, (denar) to be current
izročiti promètu, dati v promèt to open to traffic, (denar) to issue
vzeti iz promèta to withdraw from circulation, to call in
preusmeriti promèt to redirect, to divert (the) traffic
promèt je bil (začasno) prekinjen, ustavljen traffic was suspended
usmerjati promèt to direct (ali to regulate) the traffic
v tej ulici je mnogo promèta there is a lot of traffic in this street
promèt je bil ustavljen dve uri (the) traffic was held up for two hours
spraviti artikel v promèt to put an article on the market

promèt (-éta) m

1. traffico, circolazione, movimento, comunicazioni, trasporto, servizio:
cestni promet circolazione, traffico stradale
avtomobilski, železniški, promet traffico automobilistico, ferroviario
kopenski, pomorski, zračni promet traffico terrestre, marittimo, aereo
javni, medkrajevni, mestni, linijski promet trasporti pubblici, interurbani, cittadini, di linea

2. servizio, comunicazioni:
poštni, telegrafski, telefonski promet servizio postale, telegrafico, telefonico

3. ekon. circolazione, movimento; commercio:
promet z lesom, z živili commercio di legname, di generi alimentari
blagovni, denarni promet (obtok) circolazione di merci, circolazione monetaria
letni, mesečni promet fatturato annuo, mensile; turnover, giro di affari annuo, mensile
vzeti iz prometa togliere dalla circolazione
spraviti v promet mettere in circolazione, vendere, smerciare

promèt tráfico m ; circulación f ; (redni, letalski, ladijski, železniški) servicio m

cestni promet circulación (ali tráfico) por carretera
mestni (lokalni, medkrajevni) promet tráfico urbano (local, interurbano)
potniški (zračni, vozni, ulični, kopenski, pomorski) promet tráfico de viajeros (aéreo, rodado, callejero, terrestro, marítimo)
promet s tovornjaki tráfico de camiones
tovorni promet transporte m de mercancías
čekovni (klirinški) promet operaciones f pl de cheques (de compensación)
menični promet transacciones f pl cambiarias
devizni promet tráfico de divisas
mejni promet tráfico fronterizo
železniški promet servicio m ferroviario
tujski promet turismo m
urejevanje, reguliranje prometa regulación f del tráfico
luški (tranzitni, blagovni, notranji) promet tráfico portuario (de tránsito, de mercancías, interior)
trgovinski (čezmorski) promet tráfico comercial ali mercantil (transoceánico)
telefonski promet servicio m telefónico
usmerjati (preusmerjati) promet dirigir (desviar) el tráfico
poštni promet servicio postal
dati, spraviti v promet poner en circulación
predati prometu (cesto) abrir a la circulación, (železnico) poner en servicio, (most ipd.) inaugurar
(vagon) vzeti iz prometa retirar del servicio, (denar) retirar a la circulación
zaprt za promet cerrado a la circulación

prosjáški beggarly

spraviti na prosjáško palico to beggar, to reduce to beggary

prosjáški pordiosero

spraviti na prosjaško palico arruinar; reducir a la pobreza; hundir en la miseria

prospérer [prɔspere] verbe intransitif uspevati; napredovati, imeti srečo ali uspehe; procvitati; dobro iti (posli); prosperirati

faire prospérer spraviti v razmah
tout lui a prospéré vse se mu je posrečilo, je šlo po sreči

provocar [c/qu] izz(i)vati, dražiti, ščuvati; povzročiti

provocar una escena povzročiti sceno
provocar a risa v smeh spraviti
provocar vómito povzročiti bljuvanje
¿tiene V. ganas de provocar? Vam je slabo?

provocare v. tr. (pres. prōvoco)

1. povzročiti, povzročati:
il terremoto ha provocato gravi danni potres je povzročil veliko škodo

2. spodbuditi, spodbujati, izzvati; zbuditi, zbujati; provocirati:
provocare all'azione spodbujati k akciji
provocare la pietà zbuditi usmiljenje
provocare il riso spraviti v smeh
le piace provocare gli uomini rada izziva moške

pūblicus 3 (na stlat. napisih tudi poblicus in puplicus; po eni od razlag poplicus izhaja iz populus, stlat. poplus „ki (kar) zadeva ljudstvo“, pūblicus pa iz *pūbicus (iz pūbēs) „ki (kar) zadeva odrasle može“; po drugi razlagi gre za besedo etr. izvora)

1. ljudstvo (občino, državo, državljane) zadevajoč, ljudstvu (občini, državi, državljanom) pripadajoč, ljudski, narodov, naroden, občinski, državen (naspr. privatus): loca, litora Ci., flumina Icti., sive privatus esset sive publicus (sc. locus) N. zasebno ali občinsko (državno) zemljišče, suo privato, non publico consilio N. na svojo roko, ne v državnem imenu, pecunia Ci., N. državni denar, državne finance, vectigal Ulp. (Dig.) ali vectigalia Suet. državni dohodki, litterae Ci. ali tabulae Ci. državne listine, uradni dokumenti, vincula N. državna ječa, occupationes C. državni posli, politični posli, publica ac privata sacrificia C., equus (gl. equus) L., servus L. ali minister Ap. državni suženj = oblastniški sluga, uradni sluga (birič), res publica, non privata N. ne zasebna, temveč državna stvar (zadeva), causa L. državna stvar, državna zadeva; pogosto tudi = pravda o državnih stvareh (zadevah): Ci. = iudicium Gell., causae iudiciaque publica Ci. pravde o državnih stvareh (zadevah) in hudodelstvih zoper državo, iniuriae C. državi storjene krivice, razžalitve države, sollicitudo L. zaradi države, sumptu publico Ci. ob državnih stroških, na državne stroške, na stroške države, sine ullā impensā publicā N. brez slehernih državnih stroškov, brez slehernih stroškov z državo, publicum funus Plin. iun., T. na državne stroške prirejen pogreb (toda prim. spodaj pod 2.), bono publico S., L. državi v blaginjo (korist), malo publico S., L. državi v škodo (kvar), na škodo države, pessimo publico Varr., L. idr. državi v največjo škodo, na največjo škodo države, magnificentia Ci. sijaj(nost) države, egregium T. slava države, poena L. od države naložena kazen, periculum L. od države prevzeta nevarnost, dii N. ljudska (državna) božanstva, consilium Ci. državni (= senatski) ukrep (sklep), publicos canes alere Ci. rediti pse na državne stroške (naspr. domesticos canes alere Ci. rediti pse na svoje stroške); poseb. pogosto res publica država (gl. pod rēs). Od tod subst. pūblicus -ī, m državni suženj, oblastniški suženj, uradni sluga, nižji sluga kakega oblastnika, svečeništva, birič (s celotnim izrazom servus publicus, gl. zgoraj): metuit publicos Pl. redarjev, redarstva; pūblicum -ī, n
a) država, občina, občinstvo, ljudska skupščina, ljudski (narodni) zbor: in publicum emere, redimere L. ali consulere in publicum Plin. iun. za državo, in publicum polliceri C. v splošni (obči) prid, in publico animadvertere Plin. iun. v državnem imenu, referre in publicum cornua C. na ljudski skupščini pokazati.
b) državna last (lastnina): publicum populi Romani fieri Ci., avertere aliquid de publico Ci., iubere aliquem (aliquid) populi Romani esse L., Icti. proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati) koga (kaj) za državno lastnino, narediti (delati) koga (kaj) last države, Campanum publicum Ci. kampan(ij)sko državno zemljišče.
c) državni zaklad, državna blagajna, erár: de publico convivari Ci. na državne stroške, pecunias in publico deponere C., pecuniam ex publico tradere C. ali dare L., bona addicere in publicum C. prisoditi (prisojati) državni blagajni, in publicum redigere L. ali referre N. ali conferre L. spraviti (spravljati), odda(ja)ti, prispevati v državno blagajno, publico teneri Suet. biti zavezan (dolžan) plačevati davek državni blagajni.
d) državni dohodki, davki: publica male redimere Ci., conducere publica H.; metaf.: qui salutationum publicum exercet Sen. ph. ki pobira davek (= zahteva vstopnino) od obiskovalcev svojega gospoda (o nekem vratarju); occ. davčni zakup, davčno zakupništvo, državni zakup, državno zakupništvo: dum in eo publico essent L. dokler bi imeli ta državni zakup, magnas partes (deleže) habere publicorum Ci., societates publicorum Ci. delniške družbe za davčni zakup, delniške družbe glavnih davčnih zakupnikov, magister scripturae et sex publicorum Ci. davčni ravnatelj, publicum habere Pl. biti državni zakupnik, biti davčni zakupnik, publicum quadragesimae in Asiā agere Suet. pobirati štiridesetino (kot dačo, dajatev, davek), biti štiridesetinski mitninar (pri državnih zakupnikih); publico frui Ci., Ulp. (Dig.) uživati (prejemati) dohodek od (iz) državnega zakupa.
e) državni arhiv, državno pismohranišče, državna pismohrana: ut scriptum in publico in litteris exstat Varr.

2. javen, občen, obči, splošen, navaden, običajen: favor O., lux publica mundi H. (o soncu), dies Sen. ph. navaden dan (= od jutra do večera), officia Plin. iun., verbum Sen. ph., verba Ci., mores Cu., usus H., Vell., Icti., vina Plin., incendium, pavor L., funus Suet. ob katerem žaluje vsa država (s prekinitvijo delovanja sodišč in drugimi zunanjimi znamenji žalovanja); pesn.: publica cura iuvenum prodis H. skrb čisto vseh mladeničev; publicum est z inf. splošna navada je, splošno uveljavljeno je: publicum eorum (sc. picorum) est tabulata ramorum sustinendo nido provide eligere Plin.; occ. (pesn.) preprost, navaden, vsakdanji, običajen: structura carminis O., vena Iuv., sermo non publici saporis Petr. — Od tod subst. pūblica -ae, f javna blodnica, javna deklina, vlačuga, prostitutka: Sen. ph., Aug.; pūblicum -ī, n javnost, javen prostor, cesta, ulica: in publicum prodire Ci. (od)iti na ulico, (od)iti z doma, javno se (po)kazati, (po)kazati se v javnosti, in publicum se proripere L., in publicum egredi T., in publico (zunaj, z doma) esse non audet, inclusit se domi Ci., in publico (javno) epulari L. ali convivari Ci., in publico versari T., in publico adsistere C., blandiores in publico (na cesti, javno) quam in privato (doma) L., pernoctare in publico Ci. na cesti, publico carere Ci. ali abstinere T., Suet. ne (od)iti z doma, osta(ja)ti doma, rapi de publico Suet., lecticā per publicum vehi Suet., in publico ponere N. ali publico proponere L. ali in publicum proponere Ci. javno izpostaviti, cadaver in publicum (na cesto) abicere Ci., aequare Meli domum publico Varr. izravnati s cesto = porušiti; occ. javno (tj. občinsko ali državno) skladišče: frumenti quod inventum est, in publicum conferunt C., quod (sc. panicum et hordeum corruptum) in publicum contulerunt C. — Od tod adv.
a) pūblicē (star. pōblicē)

1. javno, od države, s strani države, v imenu države, na povelje (ukaz) države, po državnem ukrepu, v prid (korist) državi, za državo (naspr. privatim): privatim ac (et) publice, neque publice neque privatim Ci. idr., p. dicere, venire, interfici Ci., rapere S., frumentum polliceri C., ab Atheniensibus publice exposcebatur (sc. Themistocles) N., litteras publice scribere Ci. ali mittere Ci., N. (na)pisati (ali poslati) uradno pismo (dopis), publice damnati N. v imenu države, publice maximam putant laudem C. za državo, cum enim versuram facere publice necesse esset N. vzeti državno posojilo, mali quid ortum ex hoc sit Ter. državi v škodo (kvar); occ. na državne stroške, na stroške države, ob državnih stroških: publice efferri, ali N., vesci L., statua publice ei in foro constituta est N.

2. občno, (v)obče, splošno, vsak brez razločka, vsi brez razlike, vsi skupaj: Gell., Icti. idr., publice exsulatum ire L.

3. javno, vpričo vseh ljudi, ob navzočnosti vseh ljudi, pred vsem svetom: Eutr., publice disserere Ap., Gell., rumor publice crebuerat Ap.
b) pūbliciter = pūblicē 1.: Pomp. ap. Non.

puerta ženski spol vrata, duri; izhod, dohod

puerta accesoria stranska vrata
puerta caediza samozaklopna vrata, loputnica
puerta cochera široka vežna vrata (za vozove)
puerta corrediza smična vrata
puerta de escape zadnja vrata
puerta excusada tajna vrata
puerta falsa slepa vrata
puerta franca prost vstop; trg oprostitev carine
la Puerta Otomana, la Sublime Puerta (turška) Visoka porta
puerta secreta tajna ali slepa vrata
puerta de socorro zasilni izhod
la Puerta del Sol glavni trg v Madridu
puerta trasera zadnja vrata
puerta ventana balkonska vrata
puerta vidriera steklena vrata
a puerta cerrada tajno, za zaprtimi vratmi
juicio a puerta cerrada sodna razprava za zaprtimi vratmi
a la puerta pred vratmi
de puerta en puerta od hiše do hiše
en puerta (pop) zelo kmalu, bližnji, preteč (nevarnost)
por la puerta de los carros brezobzirno, surovo
andar de puerta en puerta (od vrat do vrat) beračiti
cerrar la puerta (fig) komu pot zapreti
coger, tomar la puerta oditi
dar a uno con la puerta en la cara (ali en las narices, en los hocicos, en los ojos) komu vrata pred nosom zapreti
enseñarle a uno la puerta de la calle (fig) komu vrata pokazati
pasar por la puerta oditi skozi vrata
poner a uno en la puerta (de la calle) koga skozi vrata (na cesto) vreči
puertas pl vratarina
a puertas abiertas javno
las Puertas de Hierro Železna vrata
coger entre puertas a uno koga v zadrego spraviti, v kozji rog ugnati
dejar por puertas koga pred vrata postaviti, iz službe vreči
echar las puertas abajo krepko potrkati na vrata
llamar a las puertas (de) na vrata potrkati, za pomoč prositi
esto es poner puertas al campo (fig) to se pravi doseči nekaj nemogočega
quedar(se) por puertas priti na beraško palico
tener todas las puertas abiertas (fig) biti povsod sprejet z odprtimi rokami
ver ya la muerte en puertas (fig) boriti se s smrtjo

pump² [pʌmp]

1. prehodni glagol
črpati, sesati, polniti; izprašati koga, iztisniti (informacije iz koga); poganjati (pedala)

2. neprehodni glagol
utripati (srce); trdovratno iskati, poizvedovati (for za)

to pump dry izčrpati, izprazniti
to pump out izčrpati, izprazniti; figurativno izčrpati, utruditi, spraviti ob sapo
to pump up napolniti (kolo), napihniti
ekonomija to pump money into vlagati denar v kaj
to pump bullets into s.o preluknjati koga (s streli)

punto moški spol točka, pika; trenutek; mesto; parkirišče za fijakarje ali taksije; čast; stopnja, višina; šiv, vbod; trikotažno blago, pletenine; pavza, počivanje; (sodne) počitnice; vzetek; nekoliko, malce, malenkost; zaključek

punto de admiración klicaj
punto de aguja, punto de media pletenje
punto de apoyo oporišče
punto de base opora, oporišče
¡punto! ¡punto en boca! tiho!
punto céntrico središče; glavni smoter
punto de cita kraj sestanka
punto y coma podpičje
punto de congelación ledišče
punto de contacto stična točka
punto culminante vrhunska točka, višek
punto de detención oporišče; vzrok
punto de disputa sporna točka
punto de ebullición vrelišče
punto (filipino) pameten človek; premetenec
punto de fusión tališče
punto de honor stališče časti, stvar časti
punto interrogante vprašaj
punto de intersección sečišče
punto de observación opazovališče
punto de parada stajališče za fijakarje
¡punto redondo! tiho o tem!
punto de salida, punto de partida izhodišče; jedro
punto de vista vidik, stališče
colcha de punto pletena posteljna odeja
géneros, artículos de punto pletenine
hombre de punto poštenjak
traje de punto pletena obleka
punto más o menos približno, okrog
punto menos (que) skoraj
escritor y punto menos que compositor pisatelj in skoraj tudi skladatelj
a punto gotov, izgotovljen, pripravljen (jed)
a (buen) punto o pravem času, začasa, ravno prav
a punto fijo ob določenem času, točno
a punto de guerra v vojni pripravljenosti
a punto de salir pripravljen za potovanje
a tal punto que... tako (zelo), da ...
al punto takoj; nenadoma
de punto pleten
de punto en punto vedno bolj, vidno, očitno
de todo punto popolnoma; v vsakem pogledu
de todo punto imposible popolnoma nemogoče
en punto točno, natančno
a las tres en punto točno ob treh
en punto a, en punto de kar zadeva, kar se tiče
en mal punto o nepravem času
hasta el punto de (que) tako da
hasta qué punto v kolikor
hasta cierto punto tako rekoč, tako nekako
por punto general v splošnem, sploh
un punto nekaj
un punto mejor nekaj boljši
bajar de punto propadati, rakovo pot iti
bajar el punto (a) omiliti, oslabiti
dar en el punto zadeti na težavno točko; zadeti cilj; dobiti
dar (ali hacer) punto (a) zaključiti, do konca izpeljati
darse un punto en la boca (fig) jezik za zobmi držati, molčati
no darse punto de reposo nobenega počitka si ne privoščiti, neutruden biti
dejar las cosas en su punto stvar kar najbolje opraviti; pravično ravnati; urediti stvar, v red spraviti
es un punto terrible s tem se ni šaliti, to je nevarna stvar
estar a punto gotov biti, pripravljen biti (jed); zrel biti (sadje)
ahí está el punto (fig) za tem grmom tiči zajec
no falta ni punto ni coma tu ne manjka niti pika na i
llegar a punto o pravem času priti
no perder punto zelo previdno ravnati ali postopati
poner punto final a la conversación končati razgovor
poner a punto v pripravljenost dejati
poner en su punto a/c lotiti se česa na pravem koncu; nekaj pravilno oceniti; popraviti
sin faltar (ali quitar) punto (ni coma) (fig) natančno, obširno, podrobno
quedar en su punto resnici ustrezati
saber a punto gotovo vedeti
subir de punto više se povzpeti; zvišati; izpopolniti se
tener a punto imeti pripravljeno
tocar el punto sensible (a) koga v živo zadeti
¡cada cosa en su punto! vse kar je prav!
tomar el punto meriti na, ciljati
vigilar el punto (del arroz) paziti na kuhanje (riža)
y ¡punto concluido! in konec s tem! dovolj! nobene besede več!
puntos pl petlje
dos puntos dvopičje
puntos suspensivos pomišljaji (pike) (ločilo)
los cuatro puntos (cardinales) štiri strani neba
línea de puntos pikčasta črta
por puntos vsak hip; vidno, očitno
andar en puntos prepirati se
poner los puntos muy altos čezmerne zahteve staviti
puesto en sus puntos postaven; v redu
vencer (batir) por puntos zmagati (potolči) po točkah
¡vamos por puntos! govorimo razumno, ne prenaglimo se!