Franja

Sīsyphus (pesn. tudi Sīsyphos) -ī, m (Σίσυφος) Sízif

1. Ajolov (Eolov) sin, Salmonejev brat, kralj v Korintu, zloglasen hud in premeten razbojnik. Ubil ga je Tezej, v podzemlju pa ga je doletela obsodba, da mora večno valiti navkreber skalo, ki se vedno zakotali nazaj navzdol: Hyg., Pr., Serv. idr., Sisyphus versat saxum sudans nitendo neque proficit hilum Luc. fr. ap. Ci., Ulixi Sisyphique prudentia Ci., aut petis aut urgues ruiturum, Sisyphe, saxum O., vafer Sisyphus H. Od tod
a) adj. Sīsyphius 3 (Σισύφιος) α) Sízifov: Sen. tr., Serv., labores Pr., sanguine cretus Sisyphio O. = Odisej, ki je bil baje sin Sizifa in Antikleje; ta se je pozneje omožila z Laertom. β) = koríntski (ker je bil Sizif kralj v Korintu): opes O., Isthmos Sil., portus (= Corinthus) Stat.
b) patron. Sīsyphidēs -ae, m (Σισυφίδης) Sizifíd = Sizifov sin (= Odisej; gl. a) α)).

2. pritlikavec triumvira Antonija, ki so ga zaradi njegove premetenosti imenovali Sizif: H.

Sīthōn¹ -ŏnis, m (Σίϑων) Síton, sin Neptuna in Ose, kralj traškega Hersoneza. Od tod adj.

1. Sīthōn -ŏnis, acc. pl. -ăs sítonski, pesn. = tráški, tračánski: Sithonas narrare triumphos O.

2. Sīthonis -idis, voc. -oni, f sítonska, tráška, tračánska; kot subst. = Tračánka: O.

3. (najpogosteje) Sīthonius 3 (Σιϑόνιος) sítonski, pesn. = tráški, tračánski: nives V., nix H., agri, Aquilo, nurus, rex, bracchia, Rhesus O., gens M.; subst. Sīthoniī -ōrum, m
a) Sítonci, Sitónijci, preb. traškega Hersoneza: Plin.
b) Tračáni, Trákijci: H.

skŕb preocupación f (za por) ; pena f ; pesadumbre f ; inquietud f , cuidado m ; (briga, skrbnost) solicitud f

skrb za reveže beneficencia f
brez (vsakih) skrbi sin preocupaciones, libre de cuidados
brez skrbi! ¡no hay cuidado!
biti v skrbeh; delati si skrbi estar preocupado (zaradi por) estar con cuidado, inquietarse (por), alarmarse (por), apenarse (por)
nobenih skrbi si ne delati no inquietarse por nada, no preocuparse por nada
bodite brez skrbi! ¡no se preocupe usted!, ¡descuide usted!, ¡no tenga usted cuidado!, f ¡pierda usted cuidado!
delati (povzročati) komu skrbi tener preocupado (causar preocupaciones) a alg
imeti skrbi tener preocupaciones
o tem si ne delam skrbi esto me tiene muy sin cuidado, eso me trae sin cuidado
imam druge (večje) skrbi tengo cosas más serias en qué pensar
to je moja najmanjša skrb es mi menor preocupación; eso es lo que por menos me preocupa
to je moja skrb (prepustite to meni) eso corre por mi cuenta; yo me encargo de eso; déjelo de mi cuenta
to prepuščam Vaši skrbi lo dejo a su cuidado
to je njegova skrb (za to je on odgovoren) eso corre de su cuidado

s.l. kratica sin lugar

sláma paja f

bala, sveženj slame paca f de paja
sveža slama paja nueva
slama rezanica paja corta
lopa za slamo pajar m
otep slame haz f de paja
mlatiti prazno slamo (fig) hablar sin ton ni son
natlačiti, nagatiti s slamo rellenar de paja
iskati šivanko v kupu slame (fig) buscar una aguja (ali un alfiler) en un pajar
imeti slamo v glavi (fig) tener la cabeza llena de aire, tener la cabeza vacía
pokriti s slamo cubrir con paja
oviti s slamo envolver en paja, empajar

sléd vestigio m ; pista f ; (lovska) rastro m ; (nog) huella f ; (voza) carril m ; (kolesa) rodada f

brez sledu sin dejar vestigio
niti sledu o tem ni huella de ello
iti po sledi koga seguir las huellas de alg
izgubiti sled despistarse
biti komu na sledi seguir (ali estar sobre) la pista de alg
odvrniti koga od sledi despistar a alg
priti komu na sled (fig) descubrir las intenciones de alg
ni ostalo sledov o no quedaron vestigios de...
speljati koga na napačno sled engañar a alg
zavohati sled (pes) sentir el rastro

sledíti (-ím) imperf.

1. seguire (le tracce), andare dietro:
pes sledi divjadi il cane segue le tracce della selvaggina
slediti komu seguire qcn., andar dietro a qcn.
slediti s pogledom seguire con lo sguardo
slediti komu za petami tallonare qcn., essere alle calcagna di qcn.

2. seguire, succedere:
mrzli noči je sledilo sončno jutro alla notte fredda seguì un mattino di sole
vladarju je sledil njegov sin al sovrano succedette il figlio

3. (posnemati) seguire, imitare:
slediti modi seguire la moda

4. (biti jasno, kazati se) esser chiaro, derivare, dedurre; conseguire:
nauk, ki sledi iz zgodbe la morale della favola

sleep in neprehodni glagol
spati v hiši; (večinoma pasivno) spati v

the bad has been slept in by my son v postelji je spal moj sin

sléj

prej ali slej tarde o temprano; un día o otro; a la larga o a la corta
slej ko prej siempre, continuamente, sin interrupción

slide^*2 [sláid] neprehodni glagol
drseti, zdrsniti, spodrsniti, zdrkniti, spodrseti; drsati se po ledu (brez drsalk); gladko teči; polzeti; počasi, neopazno padati (into v)
iti prek (česa), (neopaženo) miniti; počasi prehajati (from ... to od ... k, na, v)
sleng oditi
prehodni glagol
pahniti, poriniti, napraviti, da nekaj zdrsne (into v, na)

the boys are sliding on the pond dečki se drsajo na ribniku
he has slid into bad habits navzel se je slabih navad
to slide one's hand into one's pocket vtakniti roko v žep
to let things slide prepustiti stvari toku razvoja, ničesar ne ukreniti, biti brezbrižen
he slid out of the room zmuznil se je iz sobe
to slide into sin zabresti v greh
he slid over the question of his divorce hitro je prešel vprašanje svoje ločitve (razveze)
to slide over a delicate subject preiti kočljiv predmet
to slide a ship down the skids navtika spustiti ladjo po drsalicah v morje (pri splavitvi)

S.l.n.a. kratica Sin lugar ni año

s/m/g kratica sin mi garantía

smódnik pólvora f

bleščični smodnik pólvora relámpago
črni smodnik pólvora (de cañón) f; (lovski) pólvora de caza
brezdimni smodnik pólvora sin humo
sod smodnika barril m de pólvora
sedeti na sodu smodnika (fig) estar sobre un volcán
ni iznašel smodnika (fig) no ha inventado la pólvora
pognati v zrak s smodnikom volar con pólvora
razstrelilni smodnik pólvora de mina

s/m/r/ kratica sin mi responsabilidad

smŕt death; decease; (vladarja) demise; departure (from life)

smŕt na grmadi death at the stake, the stake
smŕt na morišču death on the scaffold
smŕt od utopitve death by drowning
smŕt od zadušitve death by asphyxiation (ali suffocation, smothering, strangling)
smŕt s strelom v glavo death from a bullet in the head
navidezna smŕt suspended animation
črna smŕt (kuga) Black Death
Smrt s svojo koso Death with his scythe
na smŕt bolan fatally ill, dangerously ill
do smŕti utrujen tired to death, tired out, dead beat; (od dela) done in, worn out, vulgarno buggered, knackered
konjska smŕt (= konjederec) flayer, VB knacker
smŕt na vešalih hanging
kamenjan do smŕti stoned to death
rojen po očetovi smŕti posthumous
junaška smŕt a hero's death
do svoje smŕti to one's dying day
obletnica smŕti anniversary of someone's death
letnica, leto smŕti year of someone's death
preziranje smŕti contempt for death
uradna proglasitev smŕti official declaration of death
boj za življenje ali smŕt life-and-death struggle
smŕt izdajalcu! death to the traitor!
smŕt fašizmu - svobodo narodu! Death to Fascism - Liberty to the People!
biti na pragu smŕti to be (lying) at death's door
to bo moja smŕt this will be the death of me
boriti se s smŕtjo to be at one's last gasp (ali breath), to breathe one's last, to be at death's door, to be on one's deathbed
gre za življenje ali smŕt (za biti ali ne biti) it is a matter (ali case) of life and death
iti v smŕt za... to give one's life for...
drveti v zanesljivo (gotovo) smŕt to rush headlong to certain death
na smŕt se dolgočasiti to be bored to death
do smŕti izkrvaveti to bleed to death
pogledati smŕti v oči to look death in the face
obsoditi na smŕt to sentence (ali to condemn) to death
imeti (storiti) lepo smŕt to die a happy death
umreti junaške smŕti to meet a hero's death
umreti naravne smŕti to die a natural death
umreti nasilne smŕti to die a violent death, (zlasti biti obešen) to die in one's shoes
povzročiti smŕt kake osebe to be the death of someone
uiti smŕti to escape death
umreti lahke smŕti to die an easy death
umreti bedne smŕti to die a dog's death
sam si zadati smŕt to make away with oneself, to take one's own life, to commit suicide
biti obsojen na smŕt (figurativno) to earn the wages of sin

smŕten (of) death, concerning death; (usoden) deadly, fatal; (kazen) capital, mortal, lethal; (smrti podoben) deathlike, deathly

smŕtni boj agony, last throes pl, death agony
smŕtni greh mortal (ali deadly) sin
sedem smŕtnih grehov the seven deadly sins
smŕtna groza horrors pl of death
smŕtno hropenje death rattle
smŕtna kazen capital sentence, death penalty
smŕtne muke pangs pl of death
smŕtna nesreča fatal accident, accidental death
smŕtna nevarnost mortal danger, deadly peril
smŕtno oznanilo notice of death, obituary
smŕtna obsodba capital sentence, condemnation to death, death warrant
smŕtna postelja deathbed
smŕtni primer death, casualty
smŕtna rana mortal wound
smŕtna slutnja premonition (ali presentiment) of death
smŕten strah mortal fear
smŕtni sovražnik deadly enemy
smŕtno sovraštvo deadly hatred
smŕtni udarec death-blow
smŕtna ura hour of death
smŕtni (mrtvaški) zvon death knell
biti v smŕtni nevarnosti to be in mortal danger

snésti

vse snesti comer sin dejar resto, fam dejar el plato limpio
snesti besedo faltar a su palabra

s.n.g.n.r. kratica sin ninguna garantía ní responsabilidad

sobrino moški spol nečak

sobrino carnal pravi nečak (bratov ali sestrin sin)
sobrino segundo nečak v drugem kolenu
sobrinos pl nečaki in nečakinje

sód¹ (posoda) (velik) tonel m , (srednji) barrica f , cuba f , bocoy m , (majhen) barril m

pivo iz soda cerveza f de barril
napolniti (v) sode entonelar, embarrilar
sod brez dna tonel sin fondo
debel kot sod gordo como una cuba
vino diši po sodu el vino huele a tonel
izbiti sodu dno (fig) colmar la medida
to izbije sodu dno! fam ¡esto ya pasa de castaño oscuro!
sedeti na sodu smodnika (fig) estar sobre un volcán