Franja

oppidō, adv. (iz *ob-pedom; za Q. že zastar. beseda) iz dna, od dna, od temeljev = docela, popolnoma, silno, zelo, prav (stopnjuje adj. in adv., redkeje glag.): Pl., Ter., Auct. b. Afr., Ap., Amm., minus vetus o. ridiculus Ci., o. adulescens sacerdos lectus L.; v besedni igri z oppidum: toto oppido et quidem oppido quaesitum Ap.; kot pritrjevalen odgovor na kako vprašanje = kajpada, seveda, menda da, pa ja (ustrezni adj. ali adv. se lahko dostavi iz vprašanja): estne ita ut dixi liberalis? oppido Ter., omnene? oppido Pl., oppido quam nenavadno, neizmerno, silno, od sile: Vitr., pleraque o. quam parva erant L., o. quam breve intervallum L.

opráštati òprāštām
I.
1. odpuščati: opraštati grijehove, uvrede
2. oproščati
II. opraštati se
1. odpuščati se: ovakva se uvreda ne oprašta
2. oproščati se
3. poslavljati se s kom, od koga: ja se opraštam s vama

opròstiti òprostīm
I.
1. odpustiti: oprostiti grijehe, grijehove
2. izpregledati, oprostiti: oprostiti kaznu, kome grešku
3. oprostiti: oprostiti koga od dužnosti, od rada
II. oprostiti se
1. oprostiti se: oprostiti se muka
2. posloviti se od koga: oprostiti se s kim; oprostiti se s životom umreti

oréhovec -vca m
1. orašac (ugljen)
2. rakija od oraha, orahovača
3. mn. bot. orasi, Juglandaceae

òrepina ž
1. lisičje krzno, od sredine hrbta do repa
2. slabš. oguljen rep, kar je repu podobno: vezivao je izlizanu -u od kravate

orīginālis -e, adv. originaliter (orīgō) izviren, izvoren, prvoten, od začetka: Aug., Tert., Ceres frugum parens originalis Ap., recurram ad originales libros Hier., rerum species Macr., coloni Cod. Th.

Osmànlija (t. Osmanly) zgod. Osman, Osmanlija, naziv za Turka od 14. do zač. 20. st.

ostiatim, adv. (ostium)

1. od vrat do vrat, od hiše do hiše: ostiatim compilare totum oppidum Ci., haec crimina agere ostiatim Ci., ostiatim quaerere Sen. ph., neque, cum proposita fuerit materia dicendi, scrutanda singula et velut ostiatim pulsanda Q., dum in luxu[m] nepotalem similis [otioso] ostiatim singula pererro Ap., cum fere iam tertia vigilia scrupulosa diligentia cunctae civitatis ostiatim singula considerans circumirem Ap., adeo autem cultus modici, ut festis diebus, si amicis numerosioribus esset epulandum, privatorum ei argento ostiatim petito triclinia sternerentur Eutr., stipem mendicare Hier.

2. (vsak del) posamezno, v (do) podrobnosti: quicumque ostiatim cupit noscere, legat etiam Fulvium Asprianum usque ad t[a]edium gestorum eius universa dicentem Vop.

òstrāg ostrága prisl. od zadaj: kosa joj je ostrag pokupljena u klupče

ostwestlich od vzhoda proti zahodu

òtad, òtadā, otàdā prisl. od takrat

òtāle prisl. od tod

otherwhence [ʌ́ðə(h)wens] prislov
od drugod

ōtium -iī, n

1. prosti čas, brezdelje, brezdelnost, brezdelica, lázno, praznovanje, počitek, oddih, mir, pokoj (naspr. negotium): Enn. ap. Gell., Ca. ap. Ci., Pl., Ter., V., O., H., Cat., Sil., Suet. idr., nostrum otium negotii inopiā constitutum est Ci., natio occupata in otio Ph. predan dela polnemu brezdelju, otium sequi Ci., N. brezposeln biti, praznovati, otium persequi (iskati) Ci., per otium cibum capere ali spolia legere L. v miru, mirno, languescere in otio ali languescere otio Ci.; o neosebnih subj.: quies aëris et otium et tranquillitas Sen. ph.

2. occ.
a) počitek (prostost) od državnih opravil, brezposelnost, prosti čas za druge stvari, zlasti za slovstveno (književno, literarno, znanstveno) dejavnost, ukvarjanje s slovstvom (književnostjo, literaturo, znanostjo): Pl., Ter., Corn., Vell., quantum mihi res publica tribuet otii, ad scribendum conferam Ci., otium in studiis conterere Ci., o. studiosum Plin. iun. učeno slovstveno delovanje, abundare otio studioque Ci., se in otium conferre Ci. umakniti se v zasebnost, slovo dati javnim opravilom (službam); meton. pl. = sadovi (plodovi, rezultati) prostega časa: excutiasque oculis otia nostra tuis O.
b) politični mir, mirne, umirjene razmere: Ter., H. idr., ex bello tantum otii toti insulae conciliavit N. je povrnil tolikšen mir, pax atque otium C., valde me ad otium pacemque converto Ci., deducere rem ad otium C. mirno (= brez boja) poravnati, in otio vivere Ci., studia … honesta per otium (v mirnem času, v miru) concelebrata Corn., ab hoste ali ab seditionibus urbanis otium fuit L. imeli so mir pred sovražniki (pred prevrati).

òtkāle prisl. dial. od koder

ȍtklē prisl. od kod, od koder: otkle ti s tim vrećama; ona se vrati onamo otkle je došla

otklégod prisl. od nekod, od kod: gleda da joj otklegod tko pritekne u pomoć

òtkud, òtkudā, otkúdā prisl.
1. odkod, od kod: otkud si došao?
2. odkoder, od koder, iz česar: otkud se može izvesti zaključak

òtkud gȍd prisl. od koder koli: otkud god došao, dobro je

òtkudgod prisl. od nekod: došao je otkudgod