Franja

vrískati to shout; (v gorah) to yodel

vrískati od veselja to shout for (ali with) joy; to exult (ob, nad at, over)
vriskajoč shouting (with joy), jubilant

vrstic|a ženski spol (-e …) die Zeile (nepolna Ausgangszeile, prazna Blindzeile, viseča Hängezeile)
nekaj vrstic ein paar Zeilen
števec vrstic der Zeilenzähler
med vrsticami zwischen den Zeilen, interlinear
razmik med vrsticami der [Durchschuß] Durchschuss
brati med vrsticami figurativno zwischen den Zeilen lesen
nad vrstico [hochstehend] hoch stehend
honorar po vrstici das Zeilenhonorar

vŕv rope; cord

vŕv za perilo clothesline
vŕv za obešanje (kazen) halter; the rope
vŕvi pl okoli ringa šport the ropes
izdelovalec vŕvi ropemaker
lestev iz vŕvi rope ladder
plesalec, -lka na vŕvi rope dancer
tovarna vŕvi rope factory
vlečenje vŕvi (igra) tug-of-war, pl tugs-of-war
vŕv za preskakovanje (otroška igra) skipping-rope
oddeliti, izpreti gledalce z vŕvjo to rope off spectators
hoditi po napeti vŕv nad globokim prepadom to walk (oziroma to be walking) the (oziroma a) tightrope over a very deep precipice
ne omenjaj vrvi v hiši, v kateri se je nekdo obesil speak not of rope where a man has hanged himself
peljati, voditi na vŕvi to lead by a halter
pritrditi, zvezati z vŕvjo to cord, to rope (up)
preskakovati vŕv, skakati čez vŕv (otroška igra) to skip (a skipping-rope)

vsè all; everything; all included; without exception

vsè, kar... all that...
vsè ali nič all or nothing, (figurativno) neck or nothing
vsè to all this
vsè zaman all in vain, all to no purpose
vsè do zadnjega to the last
vsè skupaj all together
vsè v vsem all in all
vsè več in več more and more
vsè manj in manj less and less
nad vsè above all, first of all
ona mu je vsè she is all to him
njemu vsè prav pride nothing comes amiss to him
vsè je izgubljeno all is lost
vsè mi je povedal he told me everything
vsè sem tvegal I have risked my all
vsè se mi zdi, da ti ni zanj I half suspect you don't care for him
jaz bi vsè prej kot (šel) I would rather have anything than (go)
vsè je dobro, kar se konča dobro all's well that ends well
vsè, kar se sveti, ni zlato all that glitters is not gold
storil bom vsè, kar želiš I shall do whatever you desire

Vulcānus (starejše Volcānus) -ī, m (domnevno izpos. iz etr. ali katerega od sredozemskih, verjetno egejskih jezikov; prim. skr. ulkā́, ulkuṣī ognjeni pojav, meteor, gr. [kretsko] Ƒελχανός = Ζεύς)

1. Vulkán (Volkán), hromi bog ognja in kovaštva, poistoveten z grškim Hefajstom ( Ἥφαιστος), v mitologiji sin Jupitra in Junone, Venerin soprog, Amorjev rejnik, s Kiklopi nebeški orožar: Ci., C., L., O., H., Hyg.; insula Vulcani (Ἡφαίστου νῆσος) L. Vulkanov otok, sicilski obali najbližji in najjužnejši izmed Liparskih otokov (zdaj Vulcano ali Vulcanello). Ker je bilo tam zelo pogosto opaziti vulkansko aktivnost, so ga imeli za Vulkanovo bivališče in so ga zato tudi poimenovali po tem bogu: V., Pl. idr., insulae Vulcani L. Vulkanovi otoki = Liparski otoki.

2. meton. = ogenj, plamen: Volcanum in cornu conclusum geris Pl. (o kuhanju), Volcano studes Pl. (o kuharju), Vulcanum naribus efflant … tauri O., totis Volcanum spargere tectis V., furit … Volcanus V. — Od tod adj.

1. Vulcānius (Volcānius) 3
a) Vulkánov (Volkánov), Vulkánu (Volkánu) posvečen, vulkán(ij)ski (volkán(ij)ski): Vulcania munera, currūs O., Vulcania Lemnos O. (kot vulkanski otok) Vulkanu posvečen, insulae Volcaniae Plin. Volkanovi (= Liparski) otoki, Volcania arma Ci. kakršno izdeluje Vulkan.
b) vulkanski, ognjen, ognja (gen.): vis Luc. ap. Non., acies V., pestis Sil. = ogenj, amnis Cl. tok lave.

2. Vulcānālis (Volcānālis) -e Vulkánov (Volkánov): flamen Varr., Macr.; kot subst. Vulcānal (Volcānal) -ālis, abl. -ālī, n Vulkanál (Volkanál) = Vulkanovišče (Volkanovišče), Vulkanu posvečeni kraj (area) v Rimu nad komicijem (zboriščem): Plin., Aur., Fest.; pl. Vulcānālia -ium in -iōrum, n vulkanálije, Vulkanov praznik, obhajan 23. avgusta z igrami v Flaminijevem cirkusu: Varr., S. ap. Non., Col., Plin., Plin. iun., Serv. idr.

vzdígniti (-em) | vzdigováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. alzare, sollevare, levare:
vzdigniti roko v pozdrav alzare la mano in segno di saluto
vzdigniti sidro in odpluti levare l'ancora e partire

2. (narediti, delati višje) alzare:
vzdigniti hišo za nadstropje alzare la casa di un piano

3. sollevare:
vzdigniti bolnika sollevare il malato
pog. vzdigniti iz postelje svegliare, buttare giù dal letto
vulg. vzdigni no že rit e alzati!

4. (spraviti, spravljati na višjo stopnjo) aumentare, accrescere; ekst. elevare:
vzdigniti cene aumentare i prezzi
vzdigniti prodajo accrescere le vendite
vzdigniti življenjsko raven elevare il tenore di vita

5. (sprejeti, sprejemati naročeno, shranjeno) prelevare, ritirare:
vzdigniti pismo na pošti ritirare la lettera alla posta

6. (dvigniti, dvigovati v upor) sollevare

7. (povzročiti, povzročati) suscitare, creare, fare:
vulg. vzdigniti hrup, preplah fare chiasso, casino; creare panico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vzdigniti koga (razburiti, vznevoljiti) irritare
pren. vzdigniti glave alzare la testa, farsi insolente
pren. vzdigniti jadra levare le vele, andarsene
vzdigniti nos mettere il broncio, offendersi
pren. vzdigniti veliko prahu sollevare un polverone
vzdigovati prst ammonire, minacciare
vzdigniti oči, pogled h komu guardare qcn.
vzdigniti roko nad koga, proti komu alzare la mano su qcn.; colpire, picchiare qcn.
hitreje vzdigovati noge andare più veloce
vzdigovati svet s tečajev scombussolare, sconvolgere i principi convalidati
vzdigovati koga v nebesa portare, levare qcn. alle stelle

B) vzdígniti se (-em se) | vzdigováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. alzarsi, levarsi, sollevarsi:
pog. vzdigniti se od mize, s postelje alzarsi da tavola, dal letto

2. (pojaviti, pojavljati se) spuntare, insorgere:
v srcu se mu vzdigne dvom, sum nel suo cuore spunta la speranza, il dubbio

3. (s smiselnim osebkom v dajalniku čutiti, začutiti slabost) avere, dare il voltastomaco:
v želodcu se mu je vzdignilo ob tistem neredu un disordine da fargli venire il voltastomaco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gastr. testo se je lepo vzdignilo (vzhajalo) la pasta ha lievitato bene
pren. v gledališču se je spet vzdignila zavesa il teatro ha riaperto
pren. vzdigniti se nad povprečje sollevarsi al di sopra della mediocrità
živo srebro se je močno vzdignilo la temperatura è salita di molto

vzpénjati se (-am se) | vzpéti se (vzpnèm se) imperf., perf. refl.

1. salire; montare; aer. prendere quota:
vzpenjati se na hrib salire sul monte
vzpenjati se na drevo montare sull'albero
letalo se je vzpenjalo skoraj navpično l'aereo saliva, prendeva quota quasi perpendicolarmente

2. (dvigati se, dvigniti se) impennarsi, inalberarsi:
konj se vzpne in zarezgeta il cavallo si impenna e manda un nitrito

3. (rasti, zrasti navzgor) arrampicarsi:
po zidu se vzpenja bršljan l'edera si arrampica sul muro

4. pren. (dosegati, doseči višjo stopnjo) progredire, crescere, salire:
gospodarstvo se hitro vzpenja un'economia che progredisce rapidamente
vzpeti se po družbeni lestvici salire nella gerarchia sociale

5. (dvigati se) innalzarsi; pren. slanciarsi, svettare:
nad reko se vzpenja hrib sopra il fiume si innalza un monte
pren. vrhovi dreves se vzpenjajo proti nebu le cime degli alberi si slanciano verso il cielo

6. pren. salire:
sonce se je vzpelo v zenit il sole è allo zenit
napetost drame se naglo vzpenja la tensione drammatica sale rapidamente
zvoki so se ubrano vzpenjali in spuščali i suoni salivano e scendevano armoniosi

vzvišen (-a, -o) erhaben (nad über), (boljši) überlegen
biti vzvišen nad über (etwas) stehen, erhaben sein über, über den Dingen stehen, (biti domišljav) die Nase hoch tragen

vzvíšen elevated, exalted; sublime; noble; superior

vzvíšena misel sublime thought
z vzvíšenim prezirom with sublime contempt
vzvíšeni cilj exalted aims pl
vzvíšen (nedovzeten za) nad podkupovanjem above taking bribes
vzvíšen nad laskanjem superior to flattery
biti vzvíšen nad čim to be above (ali past, beyond) something
pokazati se vzvíšenega nad čim to rise superior to something

vzvíšen élevé, sublime, supérieur

vzvišen biti nad être au-dessus de quelque chose

vzvíšen superior ; fig sublime, noble

biti vzvišen nad čem ser superior a a/c

wachen bedeti; stražiti, biti na straži; figurativ wachen über bedeti nad

wail [wéil]

1. samostalnik
tarnanje, tožba, žalovanje; vekanje (of a child otroka)
javkanje, stokanje
figurativno zavijanje ali tuljenje (of the wind vetra)

2. prehodni glagol
objokovati, žalovati (the dead za umrlimi)
neprehodni glagol
tarnati, tožiti, pritoževati se, javkati, žalovati (for za)

he wailed with pain stokal je od bolečine
to wail over one's misfortune tarnati nad svojo nesrečo

wälzen valiti; von sich: odvaliti (tudi figurativ); einen Verletzten, die Schuld: prevaliti; in etwas: povaljati; sich wälzen valiti se; valjati se ( tudi figurativ , vor Lachen od smeha), im Bett: premetavati se; Pobleme wälzen tuhtati; Bücher/Akten wälzen čemeti nad, čepeti nad

Wasser¹, das, (-s, -) voda (tudi figurativ, Medizin); (Duftwasser) vodica; (Schweiß) pot, znoj; schweres Wasser Chemie težka voda; ein stilles Wasser figurativ tiha voda; stille Wasser sind/gründen tief tiha voda jezove podira/bregove dere; das große Wasser velika luža (Atlantik); Wasser lassen/abschlagen iti na vodo, mokriti, urinirati; Wasser treten Medizin hoditi po vodi; das Wasser steht (ihm) bis zum Hals voda mu sega do vratu ( tudi figurativ ); jemandem nicht das Wasser reichen können ne segati (komu) niti do kolen; das Wasser läuft (mir) im Munde zusammen sline se mi cedijo; Wasser in ein Sieb schöpfen/Wasser in die Elbe tragen nositi vodo v morje; jemandem das Wasser abgraben spodkopavati koga; das ist Wasser auf seine Mühle to je voda na njegov mlin; bis dahin läuft noch viel Wasser den Berg/die Elbe hinunter do tedaj bo preteklo še dosti vode;
an: nahe am Wasser gebaut haben figurativ hitro bruhniti v jok;
aus: wie aus dem Wasser gezogen kot bi ga/jo iz vode potegnil;
in: ins Wasser fallen pasti v vodo ( tudi figurativ ); ins Wasser gehen utopiti se (narediti samomor); ein Schlag ins Wasser udarec v prazno, mahanje po zraku; wie eim Fisch im Wasser kot riba v vodi;
mit: es wird überall nur mit Wasser gekocht/auch andere Leute kochen mit Wasser tudi drugje je ista pesem/ni nič bolje; mit allen Wassern gewaschen z vsemi žavbami namazan;
über: sich über Wasser halten držati se nad vodo ( tudi figurativ );
unter: unter Wasser stehen biti pod vodo, biti poplavljen; unter Wasser setzen poplaviti;
von: vom reinsten Wasser pravi, čist;
zu: zu Wasser po vodi; zu Wasser gehen Luftfahrt pristati na vodi

water¹ [wɔ́:tə]

1. samostalnik
voda, vodna površina; reka, morje
množina vodé, vodovje, voda, morje; slatina, mineralna voda; plima in oseka
kemija vodna raztopina
tehnično vodni sijaj, blesk (na draguljih); spreminjanje barv (na tkanini)
medicina seč, urin; solze; slina; znoj

above water nad vodo, plavajoč; figurativno finančno trden
by water po vodi, po vodni poti
on the water v čolnu, na ladji; na morju
in Chinese waters v kitajskih vodah
as a fish out of water figurativno kot riba na suhem
in deep water(s) v težavah, v neprilikah, v škripcih
between wind and water figurativno na ranljivem mestu, v ranljivo mesto
in low water figurativno (biti) v slabih razmerah, na suhem
like water figurativno izdatno, potratno
of the first water (dragulj) prvega sijaja, najboljše vrste
water bewitched pogovorno zvodenela redka pijača (čaj, alkoholna pijača)
water on the brain figurativno vodenoglavec
blue water morska gladina
brandy and water z vodo mešano žganje
high water plima; figurativno vrhunec, kulminacija
lavender water sivkina (toaletna) voda
low water oseka; figurativno najnižji nivó, najslabši rezultat
mineral water slatina, mineralna voda
red water krvav urin, seč
strong water zastarelo žganje
table water slatina (zlasti v steklenicah)
thermal water termalna voda
written in water figurativno prehoden, kratkotrajen, na pesku zgrajen; ki se bo uresničil
to be on the water biti na ladji, na poti z ladjo
to be in hot water biti v nepriliki, v škripcih
to be in low water biti v stiski
to be in smooth water biti v ugodnih razmerah, uspevati
it brings the water to my mouth sline se mi pocede ob tem
to cast one's bread upon the waters izkazati dobroto, ne da bi pričakovali zahvalo
to cross the waters iti čez morje
the boat draws 10 feet of water ladja ima 10 čevljev ugreza
to fish in troubled waters figurativno v kalnem ribariti
to get into hot water for priti (zaiti) v neprilike (v stisko, v škripce)
to hold one's water zadrževati vodo
to keep one's head above water obdržati se na površini
to make (ali to pass) water urinirati
to make (ali to take) water puščati vodo (o ladji)
to make foul water navtika jadrati v plitvi vodi
to pour oil on the waters figurativno izgladiti, poravnati, odstraniti zapreke; umiriti
to spend money like water figurativno za prazen nič trošiti denar
to throw cold water on figurativno posmehovati se (čemu), ohladiti, politi z mrzlo vodo; zmanjšati veselje ali navdušenje za; spodnesti, preprečiti, onemogočiti
that threw cold water on my plans to je bilo kot hladna prha na moje načrte
to take the water (o ladji) biti splavljen, porinjen v vodo
to take (ali to drink) the waters piti mineralno vodo, zdraviti se s slatino (at Radenci v Radencih)
still waters run deep tiha voda globoko dere (bregove podira)

2. pridevnik
vodni

water balance tehnično libela
water buffalo vodni bufalo
water bus vodni avtobus, hidrobus
water heater bojler
water ski vodna smučka
neprehodni glagol
smučati se na vodi

water skier vodni(a) smučar(ka)
water skiing smučanje na vodi
water storage reservoir akumulacijski bazen

weep^*2 [wi:p] neprehodni glagol
jokati, plakati, ihteti (at, over ob, nad)
kapljati, cureti, biti vlažen; izparevati, potiti se
botanika imeti viseče veje (willow vrba)
prehodni glagol
točiti, pretakati, prelivati (solze); objokovati, žalovati (za kom); izparevati vlago

to weep for joy, with pain jokati od veselja, od bolečine
to weep irsko, pogovorno, figurativno točiti krokodilove solze
to weep one's heart (ali eyes) out izjokati si oči, ugonabljati se od žalosti
to weep tears of joy jokati solze veselja
to weep o.s. out izjokati se
to weep away the time ves čas prejokati, kar naprej jokati

whip hand [wíphænd] samostalnik
jahačeva (kočijaževa) desna roka (ki drži bič)
figurativno oblast

to have the whip hand of imeti oblast nad

work¹ [wə:k] samostalnik
(telesno ali duševno) delo; ukvarjanje, ustvarjanje, dejavnost; posel, zaposlitev; naloga; (žensko) ročno delo; delovni proces, rezultat dela, proizvod, izdelek; izdelava, obdelava, način izdelave; delovna sposobnost; težak posel, trud, muka; pogon (stroja)
množina stavbna dela, stavbišče; javna dela
vojska utrdbe, utrdbena dela
(edninska konstrukcija) tovarna, fabrika, obrat, delavnica; talilnica, livarna
tehnično mehanizem, gonilo, kolesje, zobčasti prenos
množina, religija dobra dela

in work zaposlen; (ki je) v pogonu (obratu)
out of work brez dela, brezposeln, nezaposlen
a work of art umetniško delo, umetnina
a work of genius genialno delo
works of a clock mehanizem ure
the works of Bach Bachova dela
works of mercy dobrodelna dela
earth works arhitektura zemeljska dela
good works dobra dela
iron works talilnica železa, železarna
Minister of Works minister za javna dela
glass works steklarna
gas works plinarna
Public Works javna dela
out works arhitektura zunanja dela
stone works zidarska dela
upper works navtika nadvodni del ladje; vrhnja gradba, deli ladje nad zgornjo palubo
wood works lesena konstrukcija, leseni deli hiše, leseni predmeti
shock-work udarniško delo
to be out of work biti brez dela, biti brezposeln
to be at work delati, delovati, funkcionirati
it's all in the day's work to ni (prav) nič nenavadnega, to je normalno, to je del (vsako)-dnevnega dela
to cease (ali to stop) work nehati z delom
I did a good day's work veliko sem naredil danes
to give s.o. the works ameriško, pogovorno ozmerjati, premlatiti koga
to get (ali to set) to work lotiti se dela, začeti delati
to go (ali to set) about one's work lotiti se svojega dela
to have plenty of work to do imeti mnogo dela
I have my work cut out for me imam polne roke dela
to make sad work of it figurativno vse uničiti
to make short (ali quick) work of hitro opraviti z, hitro obvladati
that is your work to je tvoja naloga
to look for work iskati delo

wreak [ri:k] prehodni glagol
stresti (jezo, maščevanje itd.) (on, upon na, nad)
(redko) zadostiti, potešiti (pohlep)
zastarelo maščevati (krivico, osebo) (upon nad)

to wreak vengeance upon maščevati se nad
to wreak one's rage upon s.o. stresti svojo jezo nad kom