Franja

státi (stánem) imperf. costare:
malo, veliko stati costare poco, molto
šolanje otrok veliko stane la scuola dei ragazzi costa molto
življenje v mestu stane la vita in città è cara
pren. neprevidnost bi me lahko stala glavo, življenje per via dell'imprudenza sarei potuto morire
pren. pravdanje ga je stalo premoženje le tante cause gli costarono un occhio della testa
to te lahko še mnogo stane (me) la pagherai (cara)!; rischi di pagarla cara
naj stane, kar hoče costi quel che costi
trg. koliko stane? quanto costa?, quanto viene?, quant'è?
PREGOVORI:
vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza

steep¹ [sti:p]

1. pridevnik (steeply prislov)
strm
figurativno hiter, brz, nagel
pogovorno pretirano visok (o cenah); neverjeten (zgodba); čezmeren, pretiran, neupravičen, nesramen

a steep slope strmo pobočje, prepad
a steep price pretirana cena
a steep task težavna naloga
your demand is rather steep vaša zahteva je precej pretirana (nesramna)
it is a bit steep that he should get all the profit malo prehuda je, da bi on pospravil ves dobiček
this sounds rather steep to zveni (se sliši) precéj neverjetno

2. samostalnik
strmina, strmo pobočje

sterilis -e (prim. skr. starī́ḥ krava jalovica, gr. στεῖρα [iz *στέρjα] nerodovit(n)a, jalova, στέριφος nerodoviten, got. staírō nerodoviten, stvnem. stero oven, nem. Sterke junica, krava, ki se še ni otelila, islandsko stirtla nerodovitna krava)

1. nerodoviten, neploden, jalov, sterílen (naspr. fertilis, o ženskah in živalih praegnans, fecunda, gravida): Varr., Sen. ph. idr., agri, silvae, arena V., avenae V. bilnice, ljuljka, platani V. ob katerih niso speljane trte, vacca (= gr. στεῖρα βοῦς) V. jalovica, jalovka, jalova samica, jalova krava, iuvenca O., ova Plin., tellus O., aristae O. prazni, ulvae, herba O., steriles herbas eligens Cu. plevel, sterile solum Cu., humus Cu., Pr., palus H., semen Cat., vir(i) Cat., Plin., Mart., Octavia T., uxor Sen. rh., Iuv., domus Pr. brez otrok; sterile est z inf.: serere e pampinariis sterile est Plin. podraslekovi potaknjenci so jalovi, podraslekove reznice so jalove. Adv. steriliter: Eccl.

2. metaf.
a) prazen, brez česa: prospectus Pl. brez ljudi, neobljuden, brezljuden, manus, amator Pl. ali epistulae Plin. iun. ali amicus Iuv., Mart. brez daril, Februarius Ci. ep. ne prinašajoč nič daril ali (po T.) ne dajajoč nič zaslužka, vadum Sen. tr. brez vode, civitas ab aquis Ap., nummi Icti. ne obrestujoč(i) se; poklas. z gen.: steriles veri Pers. ki ne poznajo resnice, sterilis laurus bacarum, steriles plumbi lapides Plin.; z abl.: temporis punctum aut beneficio sterile aut vacuum laude Plin. iun.
b) jalov, neploden, nerodoviten, neuspešen, brezuspešen, nekoristen, brezkoristen: annus (naspr. fertilis) Sen. ph., ingenii fuit sterilis Sen. ph. bil je neplodnega duha = imel je malo duha, senium hominis Col., labor Mart., amor O., Stat. ne vračana, fama Stat., Mart., cathedra Mart., Iuv. ki ničesar ne da (prinese, vrže); pesn. preg.: siccum sterili vomere litus aro O. ali litus sterili versamus aratro Iuv. = zastonj delam(o), zastonj se trudim(o); poklas. z gen. reven s čim, brez česa: virtutum sterile saeculum T., quae urbes talium studiorum fuere steriles Vell.

3. occ. meton. jaloveč, povzročajoč nerodovitnost: frigus Lucan., hiems Mart., nec sterilem seges (sc. sentiet) rubiginem H. suhe sneti. — Soobl. sterilus 3: Fest., P. F., corpora sonitu sterila Lucr. brez glasu.

sternūtāmentum -ī, n (sternūtāre) kihanje: Cels., Cael., Th. Prisc., quid est enim, cur tussis alicuius aut sternutamentum aut musca parum curiose fugata in rabiem agat Sen. ph., sensus atque sternutamentis caput purgat, alvum mollit, menstrua et urinam ciet Plin., virga murmur omne compescitur et ne fortuita quidem verberibus excepta sunt: tussis, sternutamentum, singultus magno malo luitur Macr.

stima f

1. cenitev; ocena; cena:
fare la stima di qcs. oceniti kaj

2. navt. izračun položaja

3. čislanje, spoštovanje:
avere poca, molta, nessuna stima di qcn. koga bolj malo, zelo čislati, koga še zdaleč ne čislati
essere degno di stima biti vreden spoštovanja
godere la stima di tutti uživati splošno spoštovanje

stock¹ [stɔk] samostalnik
trgovina zaloga (blaga), blago; skladišče; inventar
trgovina glavnica, kapital delniške družbe; osnovni, obratni kapital; fond; premoženje, imetje, gotovina
množina delnice, državne obveznice, državni vrednostni papirji; (kartanje) talon
agronomija inventar, živina
gledališče repertoar, repertoarno gledališče; steber, hlod, klada, opornik, podlaga; gradbeni, stavbni oder
zgodovina, množina klade (kazen); sramotilni steber
množina, navtika ladjedelnica, gradbišče za ladje, za jadrnice
zastarelo štor, panj, hlod, deblo, steblo, cepljeno drevo
biologija rasa, pleme, rod, poreklo, izvor, družina; jezikovna skupina; orodje; oprema; ročaj, držaj, držalo, ročica, puškino kopito; leseni del orodja, ogrodje pluga; napera, špica na kolesu
botanika levkoja; surovina; kostna juha
zastarelo nogavica; tog, trd ovratnik, pokončen (ženski) ovratnik; cilj, tarča
figurativno bedak, neumnež

in stock na zalogi, v skladišču
on the stocks v gradnji, v pripravi, v ustvarjanju
out of stock ne na zalogi, razprodan
of noble stock plemiškega rodu
stock of anchor prečka pri sidru
stock of anvil klada nakovala
stock of bit držaj svedra
stock on hand zaloga blaga
stocks and stones mrtvi, neživi predmeti; letargične osebe
bank stock osnovni kapital banke
dead stock orodje, mrtvi inventar
fat stock klavna živina
Government stocks državni vrednostni papirji
joint stock kapital delniške družbe
joint-stock company delniška družba
laughing stock predmet posmehovanja
live stock (domača) živina, živi inventar (farme)
lock, stock and barrel figurativno vse, popolnoma
paper stock odpadki, cunje, iz katerih se dela papir
preference stock kapital, katerega delnice imajo prednost pri izplačilu dividend
rolling stock železnica vozni park, vagoni
sale of stock trgovina razprodaja zaloge
soup stock osnova juhe (kosti, meso), kostna juha
to be out of stock biti na koncu z, zelo malo imeti, biti brez
to be the laughing stock biti v posmeh
to buy stock kupovati državne vrednostne papirje
to come of a good stock izhajati iz dobre družine
to have in stock imeti v zalogi, v skladišču
he has a great stock of information on je dobro informiran
to keep in stock imeti v zalogi, držati v rezervi
to lay in (to take in) a stock of napraviti si zalogo (česa)
to renew one's stock obnoviti svojo zalogo
to take stock napraviti inventuro, inventirati, popisati blago in zaloge
to take stock of pazljivo motriti, opazovati, oceniti
to take stock in figurativno zanimati se za, ukvarjati se z, pripisovati važnost (čemu)
to water stock povečati nominalni kapital z izdajanjem delnic brez pokritja

stópiti² to step; to tread (na on, upon)

stópiti dol to step down
stópiti na to tread on, to set foot on
stópiti na tuja tla to set foot on foreign ground
stópiti v sobo to enter a room
stópiti noter to step inside (ali in)
stópiti nazaj to recede
stópiti naprej to come forward
stopite noter! come in, please!
stopite dol! come down!
stopi sem(kaj)! come here!, approach!
stopi malo noter! drop in!
pazite, kam stopite! watch your step!
stópiti na mesto drugega to succeed, to take someone's place
stópiti v službo to take up office
stopil je na mojo stran he took my part (ali my side)
stópiti v neposredno zvezo to enter into direct contact
stópiti v veljavo to come into force, to take effect
reka je stopila čez bregove the river overflowed its banks

store¹ [stɔ:] samostalnik
skladišče; zaloga; shramba, kašča
množina trgovina, v kateri lahko kupujejo le njeni člani (npr. Army & Navy store)
vojno, pomorsko itd. skladišče, vojne zaloge, proviant; veleblagovnica, ki prodaja raznovrstno blago; množina, količina, obilje
figurativno zakladnica
ameriško prodajalna, trgovina; živina za rejo

in store v zalogi, v skladišču, v rezervi; pripravljen
a store of knowledge veliko znanje
book store knjigarna
co-operative stores zadruga
military stores vojni material
a sweet store slaščičarna
to have in store for imeti pripravljeno za
what does the future hold in store for us? kaj nam bo prinesla bodočnost?
a surprise is in store for you čaka vas presenečenje
my stores are getting low moje zaloge gredo h kraju, usihajo
to keep in store držati v rezervi
to set great (little) store by zelo (malo) ceniti, pripisovati veliko (majhno) vrednost (čemu)

strán² (proč) prislov away

strán s teboj! (poberi se!) away with you!
iti na strán (figurativno) to go to the toilet
stopite malo na strán! step a little to one side

strán¹ lado m ; (del) parte f ; (v knjigi) página f ; jur parte f ; (smer) sentido m , dirección f ; (ladijska) costado m , banda f ; (bok) flanco m ; (telesa) costado m ; (enačbe) miembro m ; (časopisa) plana f ; fig (zadeve) aspecto m ; faceta f

desna (leva) stran derecha f, lado derecho (izquierda f, lado izquierdo)
štiri strani neba los cuatro puntos cardinales
sprednja stran lado anterior, (stavbe) frente m, fachada f principal, (kovanca) anverso m, cara f
zadnja stran lado posterior, parte f de atrás, (kovanca) reverso m, cruz f, (lista) dorso m
prava stran (blaga) el buen lado
šibka (močna) stran (fig) flaco m (fuerte m)
na tej (oni) strani del lado de acá (de allá); de este (aquel) lado
od vseh strani de todas partes
s strani de lado, de costado
z moje strani de mi parte
na vse strani hacia todos los lados, en todos los sentidos (tudi fig), en todas las direcciones
na strani 20 en la página 20
na drugi strani al (ali del) otro lado, (nasprotno) por otro lado, por otra parte
na obeh straneh, z obeh strani de ambos lados, de uno y de otro lado
gledano s te strani visto desde este punto, considerado en eso aspecto
imeti koga na svoji strani tener a alg de su parte
biti, stati na strani koga estar de parte de alg
vsaka stvar ima dve strani todas las cosas tienen su lado bueno y su lado malo
matematika je moja šibka stran las matemáticas son mi flaco
imeti svoje dobre strani (o osebi) tener sus buenas cualidades, (o stvari) tener sus ventajas
po strani oblicuamente; de través
po strani gledati koga mirar de soslayo (ali de reojo) a alg, fig mirar de (medio) lado a alg
po strani si posaditi klobuk ladear (ali poner ladeado) el sombrero
po strani viseti (o sliki) colgar torcido
napasti od strani (voj) atacar de (ali por el) flanco
nagniti se na stran (o ladji) inclinarse de banda
lotiti se, napasti koga na njegovi šibki strani atacar a alg por su flaco (ali por su punto débil)
dati, položiti na stran ob stran apartar, poner aparte (ali a un lado); reservar
potegniti koga na svojo stran (fig) atraer a alg a su partido
pretehtati vse strani problema considerar todos los aspectos de una cuestión
pustiti ob strani dejar de lado
treba bi bilo slišati obe strani debería oírse a las dos partes
stati komu ob strani asistir a alg, secundar a alg, apoyar a alg
postaviti se na stran koga ponerse de parte de alg
stopiti ob stran, na stran apartarse, hacerse a un lado
vzeti kaj z dobre strani ver sólo el lado bueno de a/c
iti na stran (potrebo) hacer sus necesidades

straw¹ [strɔ:]

1. samostalnik
slamnata bilka, slama, pletena slama; slamica (za pitje)
figurativno bilka, malenkost, mrvica; slamnik

in the straw zastarelo v porodni postelji
a straw in the wind slamica v vetru, figurativno majhna stvar, ki je znak prihodnjih velikih dogodkov
the last straw figurativno tisto, kar preseže mero
the last straw that breaks the camel's back majhen dodatek bremenu, ki zlomi kameli hrbet, figurativno tisto, kar sodu izbije dno
a man of straw slamnati mož, lutka, slabič; ptičje strašilo
to be (to lie) in the straw zastarelo biti otročnica
I don't care a straw še malo mi ni mar, požvižgam se
to catch at (to cling to) a straw oprije(ma)ti se bilke (da bi se rešili)
to draw straws vleči (žrebati) slamice
my eyes draw straws oči se mi zapirajo (od zaspanosti)
a straw shows which way the wind blows tudi majhna stvar pokaže (da slutiti) važne stvari (dogodke)
it is not worth a straw ni vredno prebite pare, počenega groša
to be quite out of one's straw figurativno biti ves zmešan, zmeden
I have a straw to break with you s teboj imam majhen obračun
to split straws cepiti slamice, figurativno ukvarjati se z nekoristnimi stvarmi, prepirati se zaradi malenkosti
to throw straws against the wind figurativno zaman se truditi

2. pridevnik
slamnat

straw cutter slamoreznica
straw mattress slamnjača
straw worker slamopletec

stump¹ [stʌmp] samostalnik
štor, štrcelj, okrnek; (zobna) škrbina; konček, ostanek (cigarete, svinčnika itd.); čik; lesena noga
množina, sleng noge; brisalo (risarsko); majhna močna žival; težka hoja, topotanje
ameriško, pogovorno izziv(anje); (cricket) ena od treh palic, ki tvorijo vrata; štor (panj) kot govorniški oder
figurativno javen govor, volilna propaganda

up a stump ameriško, sleng v stiski, v škripcih
stump orator pogovorno bučen volilen govornik
the stump of a broom že obrabljena metla
to be on the stump pogovorno biti na turneji predvolilnih (političnih) govorov
to draw the stumps prekiniti igro
to stir one's stumps pogovorno pobegniti, popihati jo, odkuriti jo
stir your stumpsl sleng stegni malo svoje noge!, pohiti!
to take (to go on) the stump ameriško iti na predvolilno propagandno potovanje (turnejo)

sub-dūcō -ere -dūxī -ductum (sub in dūcere)

I.

1. spodaj proč vzeti (jemati), spodmakniti (spodmikati), izpodmakniti (izpodmikati), (spodaj) odvze(ma)ti, odtegniti (odtegovati, odtezati); poseb. (na) skrivaj: ubi bullabit vinum, ignem subducito Ca., rerum fundamenta subducere Ci., lapidibus ex illa … turri subductis … pars eius turris concidit C., mensam sub pedibus subducere Cu., fidum capiti subduxerat ensem V., etsi gladius ei erat subductus N., columbi matre subducti Th. Prisc.; occ.
a) skrivaj vzeti (jemati), skrivaj odvze(ma)ti, (i)zmakniti ((i)zmikati), (u)krasti, ugrabiti (ugrabljati), (o)ropati: ego ei subduco anulum Pl., pecudem auream sibi Thyestem subduxe (gl. opombo spodaj) Poeta ap. Varr., furto eos (sc. obsides) subduxistis L., post ignem aetheriā domo subductum H., subducta viatica plorat H., partem subducunt, partem subtrahunt Dig., furto subduci Cod. Th., dolo malo heredis subduci Icti.
b) sploh odvze(ma)ti, odtegniti (odtegovati, odtezati): subduc cibum athletae Ci., sucus pecori et lac subducitur agnis V., terrae aurum O. = na dan spraviti (spravljati), cogi adire, quae mortalium oculis natura subduxerit Cu., nec mihi rivalis certos subducit amores Pr. mi ne odtegne … ljubezni, quasi subductis … omnibus viis Lact. kakor da bi bile vse poti zaprte (preprte, zagrajene), subducere rem de iudicio Ulp. (Dig.); refl. in med. (skrivaj) se umakniti (umikati), skrivaj se izogniti (izogibati), skrivaj se odtegniti (odtegovati, odtezati), skrivaj se izmakniti (izmikati), skrivaj se oddaljiti (oddaljevati), skrivaj oditi (odhajati), skrivaj se (i)zmuzniti ((i)zmuzavati), (u)krasti se: subducere hinc se Pl., clam se Auct. b. Afr., cum eo clam te subduxti mihi (gl. opombo spodaj) Ter., clam se ab custodibus subduxit N., subducere se de circulo Ci. ep., se pedibus Lucr.; pesn.: se subducere ab ipso vulnere O. umikati se (u)grizu, se nimbo O., qua se subducere colles incipiunt V. zniževati se, izgubljati se v ravnini, subductā undā V. ko je val upadel, fons nascitur simulque subducitur Plin. iun. se izgublja; pren.: at nos quaerimus illa, tanquam lateant semper seque subducant Q., hic se felicitati suae subducere cupit Sen. ph. Od tod adj. pt. pf. subductus 3 odtegnjen, oddaljen, odmaknjen, odročen: est (sc. cubiculum) subductum omnibus ventis Plin. iun. odtegnjena … vetrovom, zavarovana pred vetrovi, concavis subductioris terrae latebris abderetur M.
c) kot medic. t.t. dristiti, čistiti: alvum Cels., Gell.

2. skrivaj, neopaženo, na tihem, potiho(ma) umakniti (umikati), odpraviti (odpravljati), odvesti (odvajati), z naznačeno smerjo = kam (pre)peljati, odvesti (odvajati), odpeljati, voditi, spraviti (spravljati), postaviti (postavljati), prestaviti (prestavljati): aliquem in contionem L., statuam in locum editum Gell.; poseb. kot voj. t.t.: equites ex acie Cu., subductis ordinibus concesserunt L., subductos ex media acie Numidas … mittit L., cohortes aliquot subductas e dextro cornu … post aciem circumducit L., copias suas Caesar in proximum collem subduxit C., optumum quemque [armatum] in primam aciem subducit S., ad subducendum agmen T.

3. metaf.
a) odtegniti (odtegovati, odtezati) koga čemu, (iz) česa, rešiti (reševati) koga česa, obvarovati koga pred kom, čim, (za)varovati koga pred kom, čim, ote(va)ti koga česa: tu potes Aenean manibus subducere Graiûm V., hunc … valeam subducere pugnae, pugnae subducere Turnum V., animam morti O., aliquem saevitiae Cu., aliquem praesenti periculo Vell.
b) vzeti (jemati) v račun, račun skleniti (sklepati), sešte(va)ti, (z)računati, izračunati (izračunavati), naračunati, preračunati (preračunavati), preudariti (preudarjati), povze(ma)ti, upoštevati: subducam ratiunculam, quantillum argenti mihi apud trapezitam siet Pl., subducamus summam Ci. ep., adsidunt, subducunt; ad nummum convenit Ci. ep., calculis subductis proelium ineunt Ci.; bene subducta ratione Ter. dobro preudarivši, po temeljitem preudarku, inita subductaque ratione Ci. s preudarkom, hoc quid intersit, certe habes subductum Ci. ep.; podobno: utilitatem non pecuniarii lucri aestimatione subducimus Ambr. ne preračuna(va)jmo po … —

II.

1. od spodaj kvišku (gor) potegniti (potegovati, potezati), (po)vleči, dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigovati), povzdigniti (povzdigovati): coctam (sc. cenam) sursum subducemus corbulis Pl., eam (sc. cataractam) … funibus subducunt in tantum altitudinis, ut … L., remos subducere O., inguen ad obscenum subductis (sc. tunicis; naspr. tunicae demissae) H., subducere aulaeum Ap., supercilia Varr. ap. Non., Sen. ph., subducto voltu Pr., s. frontem Tert. v gube nabrati (nabirati), (na)grbančiti, (z)grbančiti, (na)gubančiti, (z)gubančiti.

2. occ. kot navt. t.t.
a) (jadra) sne(ma)ti, zvi(ja)ti, pobrati (pobirati): carbasa O.; pren.: vela celeriter subducere Auct. b. Alx.
b) (ladje z morja na breg, na suho) (z)vleči (vlačiti), potegniti (potegovati, potezati): Pl., Min. idr., classis subducta ad Gytheum Ci., ab classe, quae Corcyrae subducta erat L., longas naves … in aridum subduxerat C., commodissimum esse statuit omnes naves subduci C., subductis navibus Tarracone L., subducite naves! V., sicco subductae litore puppes V.

Opomba: Sinkop. pf. subduxti (= subduxisti): Ter.; sinkop. inf. pf. subduxe: Varr.

substance [sʌ́bstəns] samostalnik
snov, materija, substanca, masa
filozofija bit; stvarnost, realnost, resničnost; vsebina, téma, predmet (knjige itd.); jedro, bistvo, prava vrednost; odločilnost, merodajnost; premoženje, imetje

in substance v bistvu
the substance of the essay predmet eseja
arguments of little substance malo odločilni argumenti
a man of substance premožen, bogat človek
to take the shadow for the substance vzeti senco za realnost
to waste one's substance zapravljati svoje premoženje, biti razsipen

sub-stringō -ere -strīnxī -strictum (sub in stringere)

1. spodaj zadrgniti (zadrgovati), odspodaj navzgor privezati (privezovati), (z)vezati, zvezati (zvezovati), podvezati (podvezovati): substringebat caput (sc. iumenti) loro altius N., obliquare crinem nodoque substringere T. od obeh strani česati proti temenu in podvezovati (v čop), auroque ligatas substringens … comas Lucan., substringere lintea mālo Sil., carbasa Mart. jadra pobrati (pobirati), sinūs Sen. tr., carnem fasciā Suet.; pesn.: aurem substringe loquaci H. nastavljaj mu uho, pazljivo ga poslušaj.

2. metaf. omejiti (omejevati), ustaviti (ustavljati), zadrž(ev)ati: lacrimas Marc., sanguinem Veg., bilem Iuv.; pren. (v govoru) kaj (s)krčiti (skrčevati), krajše povedati: effusa Q. — Od tod adj. pt. pf. substrictus 3 „zožen“, „stisnjen“, ozek, tesen, kratek, droben, slok, suh, mršav: ilia O., crura (namreč krtove) O., testes castorum Plin., tunicae Gell., venter (sc. tauri) paulo substrictior (po novejših izdajah subtruncior) Col.

suc-currō (sub-currō) -ere -currī -cursum (sub in currere) „podtekati“, le metaf.

1. teči (stati, biti) pod čim, spodaj ob čem: pagus Succusanus, quod (ker) succurit Carinis Varr., nequeat succurrere lunae corpus Lucr.

2. „teči pod kaj“ = naložiti (nalagati) si kako breme, nase vzeti (jemati): licet … omnes minae, terrores periculaque impendeant, omnia succurram ac subibo Ci.

3. na misel (pamet) priti (prihajati): Suet., ut quidque succurrit, libet scribere Ci. ep., multa succurrunt, quae dicerentur L., legentibus illud quoque succursurum, quod mihi … miraculo fuit L., succurrit versus ille Homericus Augustus ap. Suet., illud miror tibi non succurrisse Petr., (alicui) succurrit; z ACI: Val. Max., Petr. idr., reliquias eum esse duorum exercituum … succurrebat (sc. iis) L., sed mihi succurrit numen non esse severum O., pulchrumque (sc. esse) mori succurrit in armis V.; z inf.: illud adnotare succurrit Plin.; z odvisnim vprašanjem: non succurrit tibi, quamdiu circum Bactra haereas? Cu.

4. na pomoč (pri)hiteti, na pomoč priskočiti, pomoči, pomagati; pravzaprav kot voj. t.t. (z dat. finalis auxilio in brez njega): qui suis cedentibus auxilio succurrerent C., succurrit inimicus illi Vorenus et laboranti subvenit C., Catilina … laborantibus succurrere S., succurrere oppido Auct. b. Afr., quem prius quam quisquam posset succurrere interfecit N.; brezos.: si celeriter succurratur C.; od tod metaf.
a) osebam ali stvarem na pomoč (pri)hiteti, na pomoč priskočiti, pomoči, pomagati: domino, laborantibus, vitae patris et pudicitiae sororis, saluti fortunisque communibus Ci., afflictis N., miseris, urbi incensae V., ut beneficium sit incolume, quod succurrat necessitati Lact., potest hoc multis succurrere, ne fame, siti aut nuditate moriantur Lact.; brezos.: succurrendumst Ter., ut alteris (sc. aegris) succurratur Cels., nisi si succursum est Cels.
b) occ. α) (kako slabo stvar, kako nesrečo, kako zlo) odpraviti (odpravljati), (kaki slabi stvari, kaki nesreči, kakemu zlu) odpomoči, (pred kako slabo stvarjo, kako nesrečo, kakim zlom) (u)braniti, (kako slabo stvar, kako nesrečo, kako zlo) odpraviti (odpravljati), preprečiti (preprečevati): incendiis Ci. adversae fortunae L., his tantis malis haec subsidia succurrebant, quominus omnis deleretur exercitus C., succurrere humanis erroribus Lact. β) (o zdravilih) pomagati zoper kaj, pomagati proti čemu: remedia similia illis, quae vicino malo saepe succurrerint Cels., non posse vehementi malo nisi aeque vehemens auxilium succurrere Cels., (sc. cannabis) iumentorum alvo succurrit Plin., (sc. nitrum) succurrit et venenis fungorum Plin.

sucrer [sükre] verbe transitif osladiti, sladkati; figuré osladkati; populaire ustaviti

se sucrer (familier) vzeti si sladkor, figuré najprej nase misliti, vzeti si, dodeliti si največji delež
sucrer son café sladkati si kavo
sucrer les fraises sladkati jagode, figuré tresti se, posta(ja)ti otročji, malo bebast
(militaire) sucrer une permission ustaviti, ukiniti dopust
(théâtre) sucrer un passage odstraniti neko mesto v tekstu

suma ženski spol (denarna) vsota, znesek; seštevek, seštevanje; množina, kup; očrt, glavna vsebina; učbenik

suma media povprečni znesek
suma sobrante preostali znesek
suma total skupna vsota
en suma skratka, z eno besedo, kratko in malo
hacer la suma sešteti
redondear una suma zaokrožiti vsoto

superbus 3 (iz *super-bhu̯os: super in indoev. kor. *bhū- biti; prim. fuō, fuī in gr. ὑπερ-φυής)

I. (v negativnem pomenu)

1.
a) (o osebah) visoko (mogočno, moško) se noseč, ošaben, prevzeten, napihnjen (napuhnjen), ohol, domišljav, nadut, aroganten, predrzen (naspr. moderatus): non decet superbum esse hominem servom (= servum) Pl., superbum se praebuit in fortuna Ci. ep., superbus iuvenis, victor, superbae gentes V., domini V., Lucr., reges Poeta ap. Ci. ep., Lucr., diva Tib., utrum superbiorem te pecunia facit an … Ci. ep., laudato pavone superbior O., familia superbissima L., superbissimus homo Auct. b. Afr., homines … nocentissumi et idem superbissumi S.; šalj. v besedni igri: faciam ego hodie te superbum, nisi hinc abis Pl. naredim te visoko nesenega (= visokega) = pretepem te, da te bodo morali odnesti (ošabneži se namreč dajo raje nositi ali voziti, kot da bi sami hodili); z abl. causae (zaradi česa): viribus superbi Pl., donati omnes opibusque superbi V., superbus ambules pecuniā H., meo nunc superbus incedis malo H., parto regno superbus Cu.; kot subst. superbus -ī, m ošabnež, prevzetnež, oholež, napihnjenec, napuhnjenec, domišljavec, trmež, trmoglavec, kljubéstnik: parcere subiectis et debellare superbos V., procax et superbus Sen. ph.; kot priimek kralja Tarkvinija mlajšega Superbus -ī, m Ošabni, Prevzetni, Samosilni: Ci., L., O. idr. Adv. α) superbē: superbe et crudeliter imperare C., superbe alicui imperare (naspr. humiliter servire) L., superbe dominari L., superbe respondere N., superbe saeveque agere T., legatos appellare superbius Ci., preces alicuius superbius accipere T., decreta alicuius superbissime repudiare Ci., suas virtutes contra fortunam superbissime iactant L. β) (predklas.) superbiter: illa superbiter imperat Afr. ap. Non., superbiter contemtim conterit legiones Naev. ap. Non.; prim. Non. (p. 325, 5)
b) (o živalih) ošaben, šopireč se, šopiren: lupi Val. Fl., galli Mart., ales (sc. Phoenix) Mart.

2. metaf. (oz. analogno o neživih subj. in abstr. pojmih) visokonošen, visokonos, visoko noseč se, ošaben, prevzeten, domišljav, ohol, nečimrn (ničémuren), napihnjen, strog, izbirčen: arces, fasces H., aures L., oculi O., dens H. izbirčen, corpus H. izbirčno = razneženo, pomehkuženo, superbo (= fastidienti) ab inguine H., gressus glomerare superbos V. visokonoso (domišljavo) dirjati, manus, vultus Sen. tr., ignis, ratis Val. Fl., regna Tib., dictum, responsum, vita Ci., non enim est inhumana virtus neque immanis neque superba Ci., victoria, quae naturā insolens et superba est Ci., ius Ci., iura, pax L., facinora S., iussa V., verba O., fortuna H., mores Pr., honor Stat., animus Iuv., superbius factum Auct. b. Afr., aures, quarum est iudicium superbissimum Ci. zelo stroga, izborna, lex superbissima L., superbissimus titulus Plin. iun., superbum est … et non ferendum dicere Ci. priča o prevzetnosti, aliud consilium (sc. instituere) superbum Ci. bi bilo prisilno, bi bilo prevratno; pesn. z inf.: quondam Herculeam servare superba pharetram Sil.; subst. n.: ne superbum esset Ci. da to ne bi bilo videti prevzetnost, da to ne bi bila prevzetnost, superba loqui Plin. iun. prevzetno govoriti. —

II. (v blagem, pozitivnem pomenu)

1. (o osebah) ponosen, vzvišen, visok, izvrsten, odličen: Atridae H., tui … iudiciis debes esse superba viri O. ponašati se, Aiaci non est tenuisse superbum O. slavno, hinc populum late regem belloque superbum venturum (sc. esse) V., Phoebe superbe lyrā Tib., quo fas est ire superbas virtute et factis animas Sil.

2. metaf. (o neživih subj. in abstr. pojmih) imeniten, krasen, sijajen, odličen, slaven, bleščeč, dičen: apparatus habitusque L., ostrum aulaea V., postes auro spoliisque superbi V., superba civium potentiorum limina H., sedes superbae V., Cat., Ilium V., domus Sen. tr., palla O., arca Mart., illa quidem (sc. mensa) lauta est dapibusque instructa superbis Mart., merum H. izvrstno, triumphus H., coniugio, Anchisa, Veneris dignate superbo V.; occ.: pira Col., Plin. slastne hruške, olivae Plin. plemenite olive (neka debelejša, bolj mesnata vrsta oliv), herba Ap. h. = kamilica.

supply¹ [səplái]

1. samostalnik
dobava, nabava, oskrba, oskrbovanje; dovod, dovoz; dopolnitev; nadomeščanje, supliranje; zastopanje, zastopnik, namestnik; skladišče; zaloga
ekonomija ponudba
vojska, množina vojne potrebščine (proviant itd.)
parlament, množina od parlamenta odobren budžet (krediti, sredstva)

supply and demand ponudba in povpraševanje
power supply oskrba z elektriko, z energijo
water supply oskrba z vodo, vodovod
these goods are in short (limited) supply tega blaga je malo
to take (to lay) in a supply of s.th. nabaviti si zalogo česa, oskrbeti se s čim
the teacher is on supply učitelj suplira (nadomešča drugega učitelja)

2. pridevnik
skladiščen; dobaven; pomožen

supply price ekonomija skrajna, najnižja, dobavna cena
supply teacher pomožni učitelj; suplent