Franja

Zadetki iskanja

  • āverrō -ere -verrī (-) odmesti (odmetati), pomesti (pometati); le pren.: reliquias Licinius Macer ap. Prisc., carā piscīs averrere mensā H. hlastno pobrati in odnesti z drage ribiške mize.
  • āversiō -ōnis, f (āvertere)

    1. obrat nazaj, le v adv. zvezah:
    a) ex aversione odzadaj, za hrbtom: ex aversione aliquem iugulare Auct. b. Hisp.
    b) per aversionem ali aversione npr. emere, vendere, locare Icti.vstran obrnjeno“, t.j. brez natančnejšega razpravljanja, povprek, vsevprek, pomešano.

    2. pren.
    a) ogovor ali apostrofa (ἀποστροφή obračanje) = govorna podoba pri ret. (kadar govornik poslušalca odvrača od predmeta, o katerem se razpravlja): Q.
    b) odpad, nepokorščina: aversio a religione priorum Arn., a divina religione, a cultu divinae religionis Aug., sanabo aversiones vestras Vulg.
    c) mrzenje, mržnja, gnus: aversionibus stomachorum laborare Arn.
  • aveu [avö] masculin priznanje; izpoved; odobritev, privolitev

    sans votre aveu brez vaše privolitve
    de l'aveu de tous les témoins po izpovedi vseh prič
    de l'aveu de tout le monde po soglasni sodbi
    homme masculin sans aveu (vieilli) potepuh; človek brez morale, brez pomislekov, skrupulov
    arracher un aveu à quelqu'un izsiliti priznanje iz koga
    faire des aveux de quelque chose priznati kaj
    faire l'aveu de ses fautes priznati svoje napake
    faire l'aveu de son amour izpovedati svojo ljubezen
    je ne ferai rien sans son aveu ničesar ne bom storil brez njegove privolitve
    passer aux aveux priznati svoj zločin
  • aveugle [avœgl] adjectif slep; figuré zaslepljen, nekritičen; masculin, féminin slepec, -ica

    aveugle de naissance, aveugle-né, e slep od rojstva
    chien masculin d'aveugle pes, ki vodi slepca
    dévouement masculin aveugle slepa, popolna vdanost
    obéissance féminin, passion féminin, colère féminin, amour masculin aveugle slepa pokorščina, strast, jeza, ljubezen
    à l'aveugle, en aveugle na slepo, nepremišljeno, nespametno
    changer, troquer son cheval borgne contre un aveugle (figuré) priti z dežja pod kap
    être aveugle envers quelqu'un ne videti napak kake osebe
    juger d'une chose comme un aveugle des couleurs soditi o čem brez poznavanja, brez znanja
    parler, juger en aveugle govoriti, soditi brez premisleka
    rendre aveugle quelqu'un oslepiti, preslepiti
    la passion le rend aveugle aux défauts de sa fiancée strast ga je naredila slepega za napake svoje zaročenke
    au royaume des aveugles, les borgnes sont rois (proverbe) med slepci so enookci kralji
  • aveugler [avœgle] verbe transitif oslepiti; (figuré) (za)slepiti

    s'aveugler sur quelqu'un (figuré) biti slep za napake, ne hoteti videti napak kake osebe, motiti se o kom
    on l'aveugla en lui crevant les yeux oslepili so ga, s tem da so mu iztaknili oči
    il est aveuglé par la passion slep, ves zaslepljen je od strasti
    j'ai été aveuglé par les phares d'une voiture zaslepile so me luči, žarometi nekega avtomobila
    le soleil l'a aveuglé sonce ga je zaslepilo
  • avilir [-lir] verbe transitif ponižati, ne delati časti; razvrednotiti

    s'avilir ponižati se, propadati; izgubiti na vrednosti, na ceni
    l'inflation avilit le franc inflacija jemlje vrednost franku
    une telle conduite l'avilit takšno vedenje mu ne dela časti
    le pouvoir d'achat s'avilit kupna moč pada, se manjša
    il s'avilit dans l'alcoolisme alkohol ga uničuje
  • avis [avi] masculin obvestilo, naznanilo, objava, sporočilo, opozorilo; mnenje, nasvet; (volilni) glas, glasovanje

    avis au lecteur predgovor (opozorilo) bralcu
    à mon avis po mojem mnenju, po moji sodbi
    pour avis prošnjo za mnenje
    sans avis préalable brez predhodnega obvestila
    sans autre avis brez drugega sporočila, obvestila
    sauf avis contraire če ne bo nasprotnega obvestila
    suivant avis po sporočilu
    de l'avis de tous, de tout le monde po splošnem mnenju
    jusqu'à nouvel avis do nadaljnjega (obvestila)
    avis consultatif strokovno mnenje
    avis de droit pravno mnenje
    avis par écrit pismeno obvestilo
    avis des experts mnenje izvedencev
    avis mortuaire naznanilo o smrti
    avis au public javna objava, naznanilo
    avis de réception d'une lettre recommandée sporočilo o prejemu priporočenega pisma
    avis télégraphique brzojavka
    avis du temps vremensko poročilo
    changer d'avis spremeniti svoje mnenje, premisliti si
    dire, donner, exprimer, faire connaître son avis povedati, dati, izraziti, dati na znanje svoje mnenje
    donner avis de quelque chose objaviti, naznaniti kaj
    être d'avis que ... biti mnenja, misliti, soditi, da ...
    (il) m'est avis que ... zdi se mi, da ..., rekel bi, da ...
    être du même avis que biti istega mnenja kot
    être d'un avis contraire biti nasprotnega mnenja
    les avis sont partagés mnenja so deljena
    prendre l'avis de quelqu'un posvetovati se s kom
    recueillir l'avis de quelqu'un dobiti (strokovno) mnenje od koga
    mon avis l'a emporté, a prévalu moje mnenje je prodrlo, je prevladalo
    autant de têtes, autant d'avis (proverbe) kolikor glav, toliko mnenj
  • avis -is, abl. ave, redko avī, f (prim. gr. αἰετός, ἀετός orel, οἰωνός ptič, lat. auca)

    1. (splošno ime nesne (= ki nosi jajca) perjadi, le redko označuje tudi čebele, ki so pravzaprav volucres leteče živali, med katere spadajo ptice in žuželke, alites pa so le leteče ptice) ptica, ptič: examina avium L., aves aestivae L. ptice selivke, istā avi (aquilā) volat nulla vehementius Ci., aves quasdam et alites et oscines... rerum augurandarum causā esse natas putamus Ci., cantus avium, concentus avium Ci., queruntur in silvis aves H., avium plumae Ap.; o čebelah: Varr.; preg.: avis alba Ci. ep. „bela vrana“ = nekaj redkega; kolekt. = perjad: candida venit avis longis invisa colubris V. štorklje.

    2. occ. preroška ptica: magna fides avium est. experiamur aves O., „Iuppiter, tuis“, inquit, „iussus avibus hic... prima urbi fundamenta ieci“ L.

    3. met. (ptičje) znamenje, predznamenje, rok, pomenek: bonis avibus O. ali secundis avibus L. ob ugodnih, dobrih, t.j. srečo obetajočih znamenjih, ob srečni uri, naspr. malā avi H. ali adversā avi Poeta ap. Ci. ali sinistrā avi Pl. ob neugodnem znamenju, ob nesrečni uri; ave deceptus falsā O., hac avi Tib.

    4. pren. ozvezdje Labod (= Severni križ): praepes laeva volavit avis, simul exoritur sol Enn., ales Avis lato sub tegmine caeli Ci. poet.
  • aviver [avive] verbe transitif poživiti, oživiti, osvežiti; figuré netiti, podpihovati

    s'aviver oživeti, postati živahnejši
    aviver le feu oživiti ogenj
    aviver une plaie, une douleur (figuré) obnoviti rano, bolečino
    aviver une dispute podpihovati spor
  • avoir*1 [avwar] verbe transitif imeti (v posesti); dobiti

    j'ai faim, soif lačen, žejen sem
    j'ai froid zebe me
    j'ai chaud toplo, vroče mi je
    n'avoir pas le sou, pas un centime, (populaire) pas un radis prebite pare ne imeti
    j'ai à écrire une lettre moram pisati pismo
    avoir de quoi biti premožen
    avoir de quoi vivre imeti dovolj sredstev za življenje
    avoir l'oreille fine dobro slišati, imeti dober (po)sluh
    le mur a trois mètres de haut zid je tri metre visok
    avoir du courage imeti pogum, biti pogumen
    avoir le cœur sur la main biti odkritosrčen
    avoir qualité pour biti upravičen do, pooblaščen za
    avoir besoin de quelque chose potrebovati kaj
    avoir un grand besoin de quelque chose nujno kaj potrebovati
    j'ai envie (de quelque chose) hoče se mi (česa), ljubi se mi (kaj)
    j'ai mal à la tête glava me boli
    avoir l'estomac, le ventre creux biti lačen ko volk; imeti prazen želodec
    avoir commerce avec quelqu'un občevati s kom
    vous n'avez qu'à sonner treba vam je samo pozvoniti, samo pozvonite
    je n'ai que faire de ce livre nimam kaj početi s to knjigo
    il a eu son bachot naredil je svoj bakalavreat (maturo)
    quel âge avez-vous? koliko ste stari?
    il a 20 ans star je 20 let
    avoir lieu vršiti se
    avoir le prix dobiti nagrado
    avoir quelqu'un zalotiti koga; prevarati, premagati koga; prepričati koga
    il nous aura (figuré) v žep nas bo vtaknil
    se faire, se laisser avoir pustiti se premagati ali prevarati
    qu'est-ce qu'il a? kaj ima? kaj mu je?
    j'en ai assez, (familier) marre, j'en ai plein le dos dovolj mi je tega, naveličan sem tega
    en avoir à, après, contre quelqu'un biti jezen na koga, hudovati se na koga
    contre qui, à qui en a-t-il kdo mu je kaj naredil? na koga se jezi?
    en avoir dans l'aile biti zadet (tudi figuré); biti zaljubljen
    il en a pour 100 dinars plačal je 100 din
    il en a eu pour son argent dobro je kupil
    j'en ai par-dessus la tête tega mi je čez glavo dovolj
    j'en ai pour cinq minutes pet minut bom rabil za to
    il y a (tu) je, sta, so
    il y a beaucoup de monde veliko ljudi je (tu)
    il n'y a pas de quoi prosim! ni za kaj!
    qu'est-ce qu'il y a? kaj pa je?
    y a-t-il loin d'ici? je daleč od tod?
    combien de temps y a-t-il qu'il est arrivé? koliko časa je (že), kar je prišel?
    il y a trois mois pred tremi meseci
    il n'y en a que pour lui on zavzema mnogo mesta, govori se le o njem, ukvarjajo se le z njim
  • avouer [avwe] verbe transitif priznati; izpovedati

    j'avoue que tu as raison priznam, da imaš prav
    avouer un crime priznati hudodelstvo
    l'assassin a avoué morilec je priznal
    il lui a avoué son amour izpovedal ji je svojo ljubezen
    s'avouer coupable priznati se za krivega
    s'avouer vaincu priznati svoj poraz
    le but avoué izrecni cilj
  • avvantaggiare

    A) v. tr. (pres. avvantaggio)

    1. koristiti; dati prednost:
    avvantaggiare la comunità koristiti skupnosti

    2. pospešiti, pospeševati, izboljšati:
    avvantaggiare l'agricoltura pospeševati kmetijstvo

    B) ➞ avvantaggiarsi v. rifl. (pres. mi avvantaggio)

    1. imeti korist, okoristiti se:
    nessuno si avvantaggerà di questo provvedimento od tega ukrepa ne bo imel nihče koristi

    2. pridobiti (čas, prostor):
    lavorava anche le feste per avvantaggiarsi del tempo concessogli delal je tudi ob praznikih, da bi bolje izrabil čas, ki ga je imel na razpolago

    3. prekositi, prekašati:
    avvantaggiarsi sui concorrenti prekositi tekmece
  • avverare

    A) v. tr. (pres. avvero) uresničiti, uresničevati

    B) ➞ avverarsi v. rifl. (pres. si avvera) uresničiti, uresničevati se:
    le previsioni s'avverarono predvidevanja so se uresničila
  • avversità f

    1. nasprotovanje, sovražnost:
    l'avversità della sorte nasprotovanje, sovražnost usode

    2. (zlasti v pl.) nesreča, nadloga, tegoba:
    le avversità della vita življenjske tegobe
  • avvertēnza f

    1. opreznost, pazljivost:
    abbiate avvertenza nel fare ciò ko to delate, bodite oprezni

    2. nasvet, opozorilo

    3. pl. navodila:
    leggere attentamente le avvertenze sul flacone pazljivo preberite navodila na steklenički
  • avvilire

    A) v. tr. (pres. avvilisco)

    1. vzeti, jemati verodostojnost; metati laž (na kaj):
    la menzogna avvilisce le tue qualità laž meče senco na tvoje vrline

    2. ponižati, poniževati; potlačiti:
    le tue parole mi avviliscono tvoje besede me ponižujejo

    B) ➞ avvilirsi v. rifl. (pres. mi avvilisco) zgubiti pogum:
    non avvilirti per così poco nikar ne izgubljaj poguma zaradi take malenkosti
  • avvisaglia f

    1. prvi znak, simptom:
    le prime avvisaglie del male si manifestarono all'improvviso prvi znaki bolezni so se pojavili nenadoma

    2. voj. kratek spopad
  • avvizzire

    A) v. intr. (pres. avvizzisco) veneti, sušiti se (tudi pren.)

    B) v. tr. narediti ovelo:
    il tempo e le privazioni l'hanno avvizzita od let in pomanjkanja je ovenela
  • avvōlgere* v. tr. (pres. avvōlgo)

    1. oviti, zaviti, omotati (tudi pren.):
    avvolgere una corda oviti vrv
    avvolgere una benda attorno a una ferita dati povoj na rano, poviti rano
    le fiamme avvolgono l'edificio stavba je v plamenih

    2. pren. redko prevarati
  • āxis2, pravilneje āssis, -is, m (f le pri Pall.) (prim. āsser) deska, platnica, podnica: Vitr., Col., Plin., Gell., super ea tigna transversas trabes inicere easque axibus religare C.