Franja

tegular [tégjulə] pridevnik (tegularly prislov)
v obliki (strešne) opeke, kot opeka

templet [témplit] samostalnik
kalup, šablona; vzorec; mera, naprava za določanje velikosti in oblike kakega predmeta
mornarica klin, zagozda kot nosilec pod gredo ladijskega dna

tend² [tend] prehodni glagol
negovati, skrbeti za, brigati se za; paziti, čuvati, varovati; streči (stroju); obrniti okrog sidra (ladjo)
zastarelo spremljati kot služabnik

to tend a patient negovati bolnika
to tend a flock čuvati čredo
neprehodni glagol
streči (on, upon koga)
služiti; skrbeti (to za)
zastarelo paziti (to na)
zastarelo čakati, biti v pripravljenosti

ténoriser [-rize] verbe intransitif, musique peti tenorski glas, kot tenor

terebinthine [terəbínəin] pridevnik
terpentinov, podoben terpentinu, kot terpentin

tèrkija ž (t. terki)
1. konjenikova prtljaga, plašč, odeja, ipd., zvita in privezana k sedelnemu glaviču, tudi jermenje, s katerim je prtljaga privezana: svi su bili u potpunoj opremi, sa kabanicama u terkiji; cela oprema na kulašu beše gospodska, i sedlo, i uzde i terkije
2. del stare ženske noše, štirje ozki jermenčki kot del pasu, na jermenčkih so se nosili nož zaklepček, ključi in drugi predmeti vsakdanje uporabe
3. jermenček na opanku: s opanka visio mu komadić terkije

terrace [térəs]

1. samostalnik
arhitektura terasa
geologija povišana površina zemije, terasa; vrtna terasa; vrsta hiš na strmini, na pobočju; ime ulice na taki strmini; altana, pomol; ravna streha na hiši
ameriško zelenica (sredi široke ceste)

2. prehodni glagol
narediti kot teraso, dati obliko terase, razporediti v terasah

terraced roof ravna streha

3. pridevnik
terasast

tertius 3, voc. tertī (Gell.) (iz *tritīos, *tritius = gr. τρίτος = got. þridja = sl. tretji = stvnem. dritho = nem. dritter) tretji: consulatus Plin. iun., tertio quoque verbo Ci., tertio quoque die Cels. vsakokrat na tretji dan, vsak tretji dan = dan za dnem, ante horam tertiam noctis non descedit Ci. = pred deveto uro zvečer, tertiā fere vigiliā exacta Ci. okoli treh ponoči, nudius tertius Ci. „danes je tretji dan“ = predvčerajšnjim, utrum 'diem tertium' an 'perendinum' dici oporteret Ci. pojutrišnjem, tertius e nobis O. eden izmed nas treh, tertia Saturnia Ci. tretji dan Saturnovega praznika, tertius decimus 3 (pisano tudi tertiusdecimus 3) Ci., Col., Plin., T., Cels. idr. trinajsti, a. d. XIII (tertium decimum) Cal. Februarias Ci., tertia pars C. tretjina; toda: qui est secundarum aut tertiarum partium Ci. gledališki igralec, ki igra drugo ali tretjo vlogo = devteragonist ali tritagonist; pesn.: ab Iove tertius Aiax O. tretje koleno, pravnuk, tertia numina O. podzemeljska božanstva, božanstva podzemlja, tertia regna O. podzemlje; subst.

1. tertius -iī, m
a) (sc. dies) tretji (dan): tertio Calendas Maias Col.; tako tudi: tertio decimo (sc. die) Calendas Augustas Col.
b) (sc. liber): in tertio georgicorum Aus.

2. tertia -ae, f
a) (sc. pars), nav. pl. tertiae (sc. partes) tretji del, tretjina: Col., Plin.
b) tretja vloga: Plin.
c) (sc. hora) tretja ura: Fr. — Od tod adv.

1. acc. sg. n. tertium tretjič, v tretje, tretjikrat: Ca. fr., Col., Plin., Front., Gell. idr., consulem creari tertium L., mori consulem tertium oportuit L. ki je tretjič konzul, iaciat iterum ac tertium Ci.

2. abl. sg. n tertiō
a) tretjič = v tretje, tretjikrat: Ter., N., Varr. ap. Gell., Cu., Cels., Vell., Val. Max., Eutr., Lamp. idr., tertio pecuniam dedit Ci., tertio consulem designatum rogari, tertio consules esse Plin. iun., ille iterum, ille tertio auctionibus factis … Ci., iterum ac tertio nominavi Ci.
b) tretjič = kot tretje, na tretjem mestu: Varr., Lamp., H. idr., haec spectans, quo minore … , simul uti … , tertio ut … C. — Kot nom. propr. Tertius -iī, m in Tertia -ae, f (sc. filius, filia) Têrcij, Têrcija (= tretji sin, tretja hči v družini); ime kakor Secundus, Quintus, Sextus); sarkast. v dvoumni besedni igri o Serviliji, Cezarjevi ljubici: Tertiā deductā Ci. ap. Macr., Suet. = a) ko je bila Tercija ugrabljena (speljana) in b) ko je bila tretjina odtegnjena.

testify [téstifai] neprehodni glagol
pravno pričati (against proti)
prehodni glagol
izpričati, izjaviti kot priča; dokazati (pod prisego); izraziti

acts testify intent dejanja pričajo o namenu
I can testify to that to lahko izpričam, dokažem
to testify one's regret izraziti, izpričati svoje obžalovanje

theriac [ɵíriæk]

1. samostalnik
medicina, zgodovina protistrup; sirup, melasa

2. pridevnik
učinkujoč kot protistrup

Thersītēs -ae, acc. -ēn in -am, m (Θερσίτης) Terzít, znani Grk pred Trojo, bojazljivec in opravljivec, vrh vsega pa še grd: O., Iuv., Ap., Aus., Gell.; od tod apel. Terzít

1. grd kot Terzít, grdavs, grdavš, grdavž, grdež, grdoba, grduh, odvratnež: Iuv.

2. opravljivec, obrekovalec, obrekljivec, umazana usta, umazan gobec, starejše hudojezičnik: Sen. ph., Amm.

threadlike [ɵrédlaik] pridevnik
nitki podoben, nitkast, kot nit

thunderclap [ɵʌ́ndəklæp] samostalnik
grom, tresk (groma)
figurativno kot strela učinkujoča novica ali dogodek

thus [ðʌs] prislov
tako; na ta način; v taki meri; potemtakem; kot sledi

thus far dotlej, do tod
thus much toliko
thus and thus na ta in ta način

thymōsus (timōsus) 3 (thymum)

1. poln materine dušice (timijana), iz materine dušice (timijana) narejen, materinodušičen, timijanov: mel Plin., Plin. Val.

2. dišeč kot materina dušica (timijan): pirum timosum Macr.

ticket² [tíkit] prehodni glagol
etiketirati; dati listek (ceno, žig) na blago, označiti blago
ameriško izročiti (komu) vozovnico, vpisati (koga) kot udeleženca vožnje (potovanja)

tie² [tái] prehodni glagol
zvezati, zavezati, povezati; zavozlati, narediti vozel; privezati (z vrvico), pričvrstiti (to na)
spojiti, združiti
arhitektura zvezati, spojiti (s skobo)
figurativno vezati, omejiti, preprečiti, zadržati; obvezati (koga) za kaj
glasba vezati, ztivati (note)
medicina podvezati (žilo)
sleng prekositi (koga)
šport doseči isto število točk kot nasprotnik, doseči neodločen rezultat (izid), biti enak z

tied and bound vezanih rok in nog
I am tied for time zelo se mi mudi
to tie a bundle povezati culo
to tie s.o.'s hands zvezati komu roke (tudi figurativno)
to tie the knot narediti vozel, pogovorno poročiti se
to tie one's tie (shoes) zavezati si kravato (čevlje)
to tie s.o.'s tongue komu jezik zavezati, utišati koga
the two teams tied moštvi sta igrali neodločeno
to be tied to one's work biti privezan na svoje delo

tigré, e [tigre] adjectif lisast ali progast kot tiger

chat masculin tigré progast maček

tintenschwarz črn kot črnilo

toadstone [tóudstoun] samostalnik
okamenina (dela) žabjega telesa, ki so jo nosili kot amulet