Franja

udelež|evati se (-ujem se) udeležiti se sestankov, pouka: (regelmäßig) teilnehmen (an), dela, akcije: mitmachen; (dati svoj delež) sich beteiligen (an)
ne udeleževati se nicht teilnehmen an, (einer Sache) fernbleiben
kdor se udeležuje verskih obredov der Kirchenbesucher/ die Kirchbesucherin, der Kirchgänger/ die Kirchgängerin, der Praktikant

uhó anatomija oreille ženski spol

notranje (srednje, zunanje) uho l'oreille interne (moyenne, externe)
uho šivanke trou moški spol (ali œil moški spol, chas moški spol) d'une aiguille
morsko uho (polž) oreille de mer
do ušes jusqu'aux oreilles
ušesa me bole j'ai mal aux oreilles
šumenje v ušesih bourdonnement moški spol (ali tintement moški spol, sifflement moški spol) d'oreilles
imeti fino (tanko) uho avoir l'oreille fine (ali délicate)
biti zaljubljen do ušes être éperdument amoureux
iti pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven entrer par une oreille et sortir par l'autre
kdor ima ušesa, naj posluša! à bon entendeur salut!
mašiti si ušesa se boucher les oreilles
napeti ušesa, na ušesa vleči, z ušesi striči dresser (ali tendre) l'oreille, être tout yeux, tout oreilles (ali tout ouîe)
povedati, prišepetati komu kaj na uho dire quelque chose à l'oreille de quelqu'un (ali dans le creux de l'oreille)
povesiti ušesa baisser l'oreille
praskati se za ušesom se gratter l'oreille
pridigati gluhim ušesom prêcher dans le désert (ali à des sourds, pour les murs), parler en pure perte
priti na ušesa parvenir (ali revenir) aux oreilles, apprendre, entendre dire
ne slišim dobro na to uho je n'entends pas bien de cette oreille
trobiti komu na uho casser la tête à quelqu'un, rebattre (ali rompre, casser) les oreilles à quelqu'un
tičati v dolgovih do ušes être criblé de dettes, familiarno être dans les dettes jusqu'au cou
zardeti do ušes rougir jusqu'aux oreilles (ali jusqu'au blanc des yeux)
odpri ušesa! (popularno) ouvre tes esgourdes!

uhó oreja f ; (sluh) oído m

oslovsko uho (v knjigi) doblez m
uho šivanke ojo m de la aguja
notranje (srednje, zunanje) uho oído m interno (medio, externo)
vnetje srednjega ušesa otitis f media
imeti fino (tanko) uho (fig) tener el oído fino
ima jih na debelo za ušesi (fig) fam es un vivales; tiene más conchas que un galápago, tiene mucha trastienda
sama ušesa so me (pazljivo poslušam) soy todo oídos
biti do ušes zaljubljen (-a) estar perdidamente enamorado (-a) de alg
iti pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven entrar por un oído y salir por el otro
kdor ima ušesa, naj posluša! a buen entendedor, media palabra le basta
povesiti ušesa (ponižno ubogati) bajar las orejas
s povešenimi ušesi con las orejas gachas
napeti ušesa, na ušesa vleči, z ušesi striči aguzar las orejas
(po)vleči za ušesa koga tirar a alg de la oreja, dar a alg un tirón de orejas
(po)praskati se za ušesom rasgarse las orejas, (v zadregi) rascarse (perplejo) detrás de la oreja
priti komu na ušesa llegar a oídos de alg
povedati (prišepetati) komu kaj na uho decir (susurrar) a alg a/c al oído
pridiqati gluhim ušesom predicar en desierto, dar música a un sordo
na to uho ne slišim dobro no oigo bien de este oído
do ušes tičati v dolgovih estar entrampado hasta las cejas
zapiši si to za ušesa! ¡date por advertido! ¡quedas avisado!
do ušes zardeti ponerse colorado como un tomate
v ušesih mi zveni (šumi) me zumban los oídos
v uho naj me to piše! fam de eso me río yo; me importa un pito eso
v uho naj me on piše! no hago caso de él

último zadnji, poslednji; skrajni, najbolj oddaljeni

el último objeto skrajni cilj
último precio zadnja (najnižja) cena
última voluntad poslednja volja
el último del turno zadnji po vrsti
lo último de la temporada (trg) zadnja novost v sezoni
es lo último to je zadnja cena
a (la) última hora v zadnjem hipu, nazadnje, končno
a la última (moda) po zadnji modi
a últimos de marzo konec marca
en último lugar nazadnje, konec koncev
por último končno, nazadnje
apelar al último recurso poseči po skrajnih sredstvih
estar a las últimas biti v zadnjih izdihljajih
el último es el que rie bien kdor se zadnji smeje, se najbolje smeje

unto moški spol maža, mazilo, mast

unto de carro kolomaz
a buen unto carro ligero (fig) kdor dobro maže, dobro vozi

uspeh¹ [è] moški spol (-a …) der Erfolg (delni Teilerfolg, dolgotrajen Dauererfolg, dvojni Doppelerfolg, fantastičen Bombenerfolg, ogromen Riesenerfolg, svetovni Welterfolg, pri občinstvu Publikumserfolg, trenutni Augenblickserfolg, volilni Wahlerfolg, vzrejni Zuchterfolg)
finančni uspeh Kassenerfolg, der Kassenfüller
(uspešnica) der Kassenschlager
prodajni uspeh der Renner
uspeh pri občinstvu (odziv) der Anklang, der Beifall
(uspešna zadeva) ein guter Griff
doživetje uspeha das Erfolgserlebnis
biti pod prisilo uspeha unter Erfolgszwang stehen
ki mu je uspeh zagotovljen erfolgssicher
ki obeta uspeh [erfolgversprechend] Erfolg versprechend
bilanca uspehov die Erfolgsbilanz
val uspehov die Erfolgswelle
vest o uspehu die Erfolgsmeldung
plačilo/honorar po uspehu das Erfolgshonorar
prepričan v uspeh erfolgssicher
kronan z uspehom erfolggekrönt
recept za uspeh das Erfolgsrezept
možnosti/obeti za uspeh Erfolgsaussichten
krčevito si prizadevati za uspeh um Erfolg ringen
lov za uspehom die Erfolghascherei
|
imeti uspeh/ne imeti uspeha gut/schlecht ankommen
kdor/kar doseže nagel in velik uspeh der Senkrechtstarter
ne doseči uspeha pri kom: nicht landen können bei

ūsū-frūctuārius 3 (ūsus in frūctus) kdor ima le pravico užitka kake reči, užitkar, starejše užitnik: Icti., Eccl.

uter-libet, utra-libet, utrum-libet (ixpt., „kdor (kar), kateri, -a, -o od obeh (ti) je po volji“) pron.

1. relativum kdor(si)bodi, kar(si)bodi (kdor (si) bodi, kar (si) bodi) od obeh, kateri(si)bodi, katera(si)bodi, katero(si)bodi (kateri (si) bodi, katera (si) bodi, katero (si) bodi) od obeh, kdorkoli, karkoli (kdor koli, kar koli) od obeh, katerikoli, katerakoli, katerokoli (kateri koli, katera koli, katero koli) od obeh: utrumlibet elige Ci., eos consules esse, quorum utrolibet duce bellum geri recte possit L.

2. indefinitum kateri(si)bodi (kateri (si) bodi) od obeh, katerikoli (kateri koli) od obeh, eden, vsak od obeh: ubi utrolibet modo curatum est Cels., si parti utrilibet alteram detrahas, naturā etiam sine doctrinā multum valebit Q., si utrumlibet esset liberum Q., sanguinem fluentem ex utrālibet parte sistit Plin. — Od tod (v abl.)
a) utrālibet (sc. parte) na kateri(si)bodi (kateri (si) bodi) strani od obeh, na katerikoli (kateri koli) strani od obeh, na eni strani od obeh: Cels., Plin.
b) utrōlibet na katero(si)bodi (katero (si) bodi) stran od obeh, na katerokoli (katero koli) stran od obeh: Q., Lact.

veces množina

a (las) veces včasih
diez veces más desetkrat več
algunas veces včasih
más veces večkrat, pogosto
las más (de las) veces najčešče; skoraj vedno
la mayoría de las veces v večini primerov
muchas veces mnogokrat, večkrat
pocas (ali raras) veces redko
¿cuántas veces? kolikokrat?
todas las veces que kakor hitro, brž ko; vedno, kadar
hacer las veces de zastopati, nadomestovati koga
veces hay en que miente včasih tudi laže
¡las veces que se le tengo dicho! kolikokrat sem mu to že rekel!
quien da luego (ali primero), da dos veces kdor hitro da, dvakrat da

vêlik (-íka -o)

A) adj.

1. grande, grosso, bello, buono, alto, forte, capace, largo; (tudi pren.) madornale, maiuscolo, pesante, rispettabile, ragguardevole:
velik nos un grande naso, un nasone
veliki lov caccia grossa
veliko premoženje un bel patrimonio
velika vsota forte somma, somma ragguardevole
velika torba una borsa capace
velik del dobička larga parte degli utili
velika napaka errore madornale
velika goba fungo maiuscolo

2. (ki izraža razsežnost) grande, di:
dva hektara velik travnik un prato di due ettari, grande due ettari
politik velikega stila un politico di grande stile
pren. pojesti modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. strah ima velike oči paura fa novanta
rel. velika noč Pasqua
pren. velik bogataš riccone, creso, nababbo
velik dotok illuvie
velik izdatek dispendio
časn. velik naslov spallone
velik neotesanec zoticone
velik nered fiera, casamicciola, scombussolio
velik (mesarski)
nož coltella
pren. velik otrok zuzzurellone tosk.
velik ploščat čopič pennellessa
pren. velik prah polverone
avt. velik tovornjak bisonte della strada
velik transparent striscione
pog. velika količina barcata, buggerio, mare
velika množina arsenale, miriade, vulg. fottio
velika zmešnjava bailamme
velika ženska donnone, donnona
šalj. velika žepna ura martinaccio
šalj. velika živina bonzo, pezzo grosso
PREGOVORI:
velike ribe male žro il pesce grande mangia il pesce piccolo

B) velíki (-a -o) m, f, n
zgodilo se je nekaj velikega è successo qualcosa di grande
PREGOVORI:
iz malega raste veliko dalle cose piccole nascono le grandi
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai ché forse l'uno e l'altro perderai

velik|o² srednji spol (-ega) das Große
v velikem im Großen, im großen Maßstab
veliko in malo groß und klein
sklepati od malega na veliko vom Kleinen auf das Große schließen
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni wer das Kleine nicht ehrt, ist das Große nicht wert

vent [vɑ̃] masculin veter, sapa; tok, gibanje; tendenca

la rose des vents vetrovnica (na kompasu)
vent alizé pasatni (tropski) veter
vent chargé de neige snežni veter
vent nul brezvetrje
vent de sable peščeni veter (vihar)
coup masculin de vent piš vetra
vents pluriel; instruments masculin pluriel à vent pihala
en plein vent na vetrovnem mestu, na prostem
aux quatre vents povsod, v vse smeri
il fait du vent vetrovno je
avoir bon vent imeti ugoden veter
avoir des vents (médecine) imeti vetrove
avoir vent de quelque chose zavohati kaj, slutiti
avoir vent d'une nouvelle biti več ali manj informiran o novici
avoir le vent debout; naviguer sous le vent pluti proti vetru
avoir le vent arrière; en poupe pluti v smeri vetra
avoir du vent dans les voi'es (figuré) biti nekoliko pijan, voziti barko
aller comme le vent iti hitro
aller selon le vent (figuré) iti, kot veter piha
contre vents et marées kljub vsem zaprekam
lâcher un vent prdniti
passer en coup de vent kot veter mimo iti
marcher le nez au vent prodajati zijala
le vent tourne veter se obrača
être dans le vent slediti modi, biti v toku svoje dobe
prendre le vent; observer d'où vient le vent opazovati, kako se obračajo dogodki; orientirati se
autant en emporte le vent od tega ne bo nič ostalo
quel bon vent vous amène? katero srečno naključje vas je pripeljalo sem?
qui sème le vent, récolte la tempête kdor seje veter, žanje vihar
tourner à tous les vents biti nestanoviten

vēnto m

1. veter:
vento caldo, fresco, secco, umido topel, mrzel, suh, vlažen veter
vento di levante, di ponente, di tramontana vzhodnik, zahodnik, sever (severni veter)
vento anabatico, catabatico anabatski, katabatski veter
vento costante, periodico, variabile konstantni, periodični, variabilni veter
forza del vento jakost vetra (po Beaufortu)
galleria a vento aerodinamični tunel
giacca a vento obl. vetrovka
mulino a vento mlin na veter
secondo il vento che tira pren. po vetru
sopra vento, sotto vento navt. privetrno, odvetrno
qual buon vento ti porta? pren. pog. katero srečno naključje te je prineslo? čemu dolgujemo tvoj obisk?
buttare al vento pren. zapraviti
dire, gridare ai quattro venti pren. razglasiti, razbobnati na vse vetrove
gridare, parlare al vento pren. govoriti vetru, v veter
navigare col vento in poppa navt. pluti z ugodnim vetrom; pren. uspevati, imeti srečo

2. ekst. zrak, veter, dah, sapa: pren. nič, ničevost:
vento di fronda pren. upor, upiranje, oporekanje
essere gonfio, pieno di vento pren. napihovati se, biti napihnjen meh
pascersi di vento pren. zadovoljiti se z lepimi besedami
restare con le mani piene di vento pren. ostati praznih rok

3. metal. topli zrak

4. fiziol. evfemistično veter, plin

5. astr.
vento solare sončni veter

6. tehn. napenjalni kabel
PREGOVORI: chi semina vento raccoglie tempesta preg. kdor seje veter, bo žel vihar

venture² [vénčə] prehodni glagol
upati si, drzniti se; odločiti se (on za)
drzniti se napraviti; izraziti, dovoliti si; tvegati, riskirati, staviti na kocko; (redko) zanesti se na, prepustiti slučaju; špekulirati
neprehodni glagol
upati si, prevzeti riziko

to venture one's life tvegati (svoje) življenje
to venture away upati si oditi (se oddaljiti, se umakniti) (from od)
to venture on the travel upati si na potovanje
I venture to say that... upam si reči, da...
may I venture to ask you? vas smem vprašati?
to venture a fortune at the tables tvegati (celo) imetje pri igranju
nothing venture, nothing have kdor nič ne tvega, nič nima
never venture to oppose him nikoli si ne dovolite, da bi mu ugovarjali

venu, e [vənü] adjectif, participe passéod venir; dospel

bien venu uspel, posrečen, dobro izveden; ki prav pride; dobrodošel
mal venu neuspel, ponesrečen, spodletel; nedobrodošel; masculin prišlec
le premier venu kdorsibodi, kdor koli, prvi prišlec
nouveau venu novodošlec; novodošel
tu es mal venu à protester ti res nisi poklican za protestiranje

verj|eti [é] (-amem) glauben (komu jemandem, čemu einer Sache, v kaj an etwas, vase an sich selbst); čigavim besedam, obljubam: Glauben schenken
verjeti na besedo aufs Wort glauben
(ne) verjeti svojim očem/ušesom seinen Augen/Ohren (nicht) trauen
kar kaže verjeti glaubenswert
blažen, kdor verjame ironično wer's glaubt, wird selig
če verjameš ali pa ne ob du es glaubst oder nicht
| ➞ → verovati

verski obred moški spol religiöser Ritus
kdor se udeležuje verskih obredov der Kirchgänger, der Kirchenbesucher
opravljanje verskih obredov die Religionsübung, Religionsausübung

veslač samostalnik
(kdor vesla) ▸ evezősPovezane iztočnice: lahki veslač, veslač na galeji

veslač na galeji stalna zveza
(kdor vesla) ▸ gályarab

véter wind, (hud) storm, gale, (šibak) breeze

véter od zadaj following wind, tail wind
brez vétra windless
kot véter hitro like the wind
proti vétru in the wind's eye, in the teeth of the wind
na vse štiri vétrove to the four winds
z vseh vétrov (figurativno) from the four corners of the earth
nasproten véter contrary wind
ugoden véter favourable (ali fair) wind
močan véter strong (ali high) wind
nestanoviten véter shifting (ali squally) wind
véter od zadaj aeronavtika tail wind
ladja brez vétra becalmed ship
sunek vétra blast
udarec vétra squall, blast, gust
proti vétru, proti smeri vétra pristati aeronavtika to land upwind
severni (vzhodni) véter north wind (east wind)
vétru izpostavljeno mesto windy place
razpršeni na vse (štiri) vetrove scattered to the four winds
vetrovi medicina wind, flatulence, flatulency
biti zaščiten pred vét om to be sheltered from the wind
vét brije, ostro, mrzlo the wind blows cold
vét brije čez planjavo the wind sweeps over the plain
govoriti v vét (figurativno = zaman) to speak (ali to preach) to the winds, to talk in vain, to waste one's breath
od kod piha vét? where (ali what direction) is the wind from?
vét piha s severa the wind is in the north
vét močno piha the wind is blowing hard
pihal je močan vét there was a high wind
vét mi je odpihnil klobuk the wind blew my hat off
vidim, od kod vét piha (figurativno) I see how the land lies
vem, od kod vét piha (figurativno) I know how (ali which way) the wind blows
zapihal je drug vét (figurativno) the wind has turned
kakor vét piha (figurativno) as the wind blows
priti z vseh vétrov (vseh strani sveta) to come from the four corners of the earth
ostati brez vétra (ladja) to be becalmed
jadrati, pluti z vétrom v hrbtu to sail before the wind
jadrati, pluti, kakor véter potegne (figurativno, obračati svoj plašč po vetru) to shift (ali to veer) with the wind
véter potegne (nastane, se dvigne) the wind rises
véter se je polegel the wind has fallen (ali has abated, has dropped, has died down)
obračati plašč po vétru (figurativno) to be a turncoat, to switch sides
ugotoviti, kako véter piha to find out how the wind blows (ali lies)
spuščati vétrove medicina to break wind
imeti vétrove medicina to be troubled with wind
otroka napenjajo vétrovi medicina the baby has (ali pogovorno baby's got) wind
vzeti komu véter iz jader (figurativno) to take the wind out of someone's sails
kdor véter seje, vihar žanje who sows the wind, reaps the whirlwind