Franja

za² prep.

I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
priti domov za dne venire a casa di giorno

II. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

2. (za izražanje smeri, cilja) per:
ladja za Split la nave per Spalato
avtobus za Maribor il pullman per Maribor

3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
izvedeti za novico venir a sapere la novità
prošnja za podporo domanda di sussidio

4. (za izražanje funkcije) da:
biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

7. (za izražanje namena) in, da, per:
konj za jahanje cavallo da sella
boj za obstanek lotta per l'esistenza

8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

10. (za izražanje količine časa) per:
imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
naročiti za osmo uro ordinare per le otto

11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
zaboj za drva la cassa della legna
spored za nedeljo il programma della domenica
lak za nohte smalto per le unghie

12. (za izražanje načina)
prodati za gotovino vendere per contanti
bežati kot za stavo scappare a gambe levate
govoriti sam zase parlare sottovoce
za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

13. (za izražanje vzroka) per:
jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
biti kaznovan za krajo essere punito per furto
klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

14. (za izražanje mere) di, per:
za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
umakniti se za korak ritirarsi di un passo

15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
plačati za brata pagare al posto del fratello
prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

16. (za izražanje podkrepitve) per:
za božjo voljo per l'amor del cielo

III. (z orodnikom)

1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
sedeti za mizo sedere a tavola

2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
najhujše je za nami il peggio è passato

4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
podedovati za očetom ereditare dal padre
nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
koprneti za kom spasimare per qcn.
povpraševati za kom chiedere di qcn.
žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

8. (za izražanje vzroka) di, per:
zboleti za gripo ammalarsi di influenza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
biti za nadlego importunare, dar fastidio
tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
pren. biti za odstrel andare silurato
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina

zabádati zàbādām
1. zabadati: zabadati čavle, eksere u drvo; zabadati trn u zdravu nogu brez potrebe ustvarjati težave, govoriti neumestne reči
2. vtikati: svugdje zabadati svoj nos

začeti [é] (začnèm) začenjati anfangen, beginnen (s čim mit, začeti z delom mit der Arbeit beginnen), z glagolom anfangen/beginnen zu (peti zu singen anfangen, delati zu arbeiten anfangen), z delom, ki ga je treba opraviti, z nalogo ipd.: (etwas) in Angriff nehmen; brez objekta: den Anfang machen, loslegen, starten; los- (delati losarbeiten, divjati lostoben, kopati/sekati loshacken, korakati losmarschieren, kričati losschreien, preklinjati losfluchen, razbijati, tolči loshämmern, streljati losfeuern, losschießen, tuliti losheulen, voziti losfahren), an- (gniti anfaulen, igro anspielen, kaditi anrauchen, peti ansingen, rjaveti anrosten, se tajati antauen, valiti anbrüten); … werden (puščati leck werden, se upirati rebellisch werden, veljati wirksam werden, žaliti massiv werden), … kommen/geraten (drseti ins Rutschen kommen, govoriti o zu sprechen kommen auf, se kotaliti ins Rollen kommen, napadati unter [Beschuß] Beschuss nehmen, se premikati in Bewegung geraten, in [Fluß] Fluss kommen), … nehmen (obdelovati unter den Pflug nehmen, pridelovati in Kultur nehmen); … schöpfen (spet upati neue Hoffnung schöpfen, sumiti Verdacht schöpfen)
začeti od neke teze, točke: ausgehen von
začeti od ničle bei Null anfangen
začeti od začetka (wieder) von vorn anfangen
začeti z malega klein anfangen
začeti ceniti koga/kaj (jemanden/etwas) [schätzenlernen] schätzen lernen
začeti delovati zu Wirken anfangen, wirksam werden, in Tätigkeit treten
začeti drugače misliti/delati umdenken/umlernen, sich umstellen
začeti gladovno stavko in den Hungerstreik treten
začeti iskati kaj sich auf die Suche machen nach
začeti kariero eine/die Laufbahn … einschlagen
začeti nadzorovati unter Aufsicht stellen
začeti poizvedovati Ermittlungen einleiten (proti gegen)
začeti popuščati po prepiru ipd.: einlenken
začeti postopek ein/das Verfahren einleiten
začeti prepir einen Streit vom Zaun brechen, Putz machen
začeti s sovražnostmi die Feindseligkeiten eröffnen
začeti stavkati in den Streik treten
začeti veljati in Kraft treten
začeti uresničevati ins Werk setzen
začeti z delom Hand ans Werk legen
začeti se bati Angst bekommen
začetilo ga je zanašati er geriet/kam ins Schleudern (tudi vozilo)
ko se … začne bei …-beginn
(ko se igra/tekma začne bei Spielbeginn)
ko začne veljati zakon, predpis: mit [Inkrafttreten] In-Kraft-Treten

zamàn in vain, vainly; to no purpose, to no profit; ineffectually, unavailingly, fruitlessly

zamàn govoriti to waste words
vse je bilo zamàn it was all to no effect, it was all for nothing, it came to nothing, it achieved nothing
zamàn se mučiti to labour in vain
trud je bil zamàn the efforts proved abortive
zamàn trošiti to waste, to squander
zamàn se truditi (figurativno) to beat the air, to beat one's head against a brick wall

zaníkrn negligent, neglectful; careless; disorderly; inadvertent; (jezik, slog, obleka) sloppy, slipshod

govoriti zaníkrno angleščino to use sloppy English

zapréti (knjigo, vrata ipd.) to shut; to close; to shut in; (s ključem) to lock (up); (z zapahom) to bolt; (ulico) to block, to bar, to obstruct

zapréti dežnik to fold one's umbrella
zapréti v ječo to lock up in jail, to take to jail, to imprison, to commit to prison, to take into custody
zapréti jetnika v njegovo celico to shut a prisoner up in his cell
zapréti oči to shut one's eyes, (umreti) to close one's eyes, to die, to expire
zapréti oči pred čim (= ne hoteti videti) to connive at something, to shut one's eyes to something
zapréti vodovodno pipo to turn the tap off
zapréti plin to turn the gas off
zaprl (zamašil) sem mu usta I shut him up
zapréti steklenico to cork (up) a bottle
zapréti za promet to close to traffic
zapréti tovarno (nehati z delom) to shut (ali to close) down a factory, to shut the works down
zapréti prodajalno, trgovino (pogovorno) to shut up shop
zapréti vstop v pristanišče to bar (ali to close) the entrance to a port
zaprli so pot, ki pelje preko njihovega polja they have closed the path that leads across their field
zapréti vrata pred kom (ne hoteti govoriti z njim) to shut the door on someone
pred nosom komu zapréti vrata to shut the door in someone's face
silovito zapréti vrata to bang (ali to slam) the door
zapréti se (zakleniti se) to shut oneself up
zapréti se (o vratih) to swing to, to swing shut
zapréti se vase (figurativno) to shut oneself away, to immure oneself

zarádi owing to, because of, on account of; for; for the sake of

zarádi jokanja ni mogla govoriti she could not speak for weeping
zarádi tega for this reason
zarádi mene (meni na ljubo) for my sake
zarádi nas vseh for all our sakes
zarádi tvoje neubogljivosti because of your disobedience
zarádi mene in vas for my own sake as well as yours
zarádi ljubega miru for the sake of peace (and quiet), for a quiet life
zarádi vestí for conscience's sake
zarádi starih časov (starega prijateljstva) for old time's sake
zarádi dežja smo se morali vrniti domov owing to the rain we had to come back home
prav zarádi tega for that very reason
zarádi močnega deževja je promet ukinjen in consequence of the heavy rains communications are interrupted
umetnost zarádi umetnosti art for art's sake

zarota samostalnik
(skrivni načrt) ▸ összeesküvésMu bo uspelo pravočasno razkriti smrtonosno zaroto? ▸ Sikerül idejében felismernie a halálos összeesküvést?
V filmu je laže govoriti o zaroti, kakor pa prijateljem v obraz povedati, da si jih izdal. ▸ Könnyebb egy filmben összeesküvésről beszélni, mint a barátoknak a szemébe mondani, hogy elárultad őket.
Sopomenke: spletka

zase (= za sebe) für sich (für mich/dich/sich …)
sam zase für sich selbst, (izoliran) isoliert, odločati: im stillen Kämmerlein
zazrt zase verinnerlicht
poglavje zase ein Kapitel für sich
razred zase eine Sonderklasse
vprašanje zase eine andere Sache, eine Sache für sich
držati se zase sich für sich halten
skrbeti zase für sich sorgen, figurativno in den eigenen Säckel arbeiten
govoriti sam zase für sich selbst sprechen
obdržati zase für sich behalten (tudi figurativno)
poskrbeti zase seine Schäfchen ins Trockene bringen
zadržati zase für sich behalten, zurückbehalten, pripombo: unterdrücken
pridobiti zase auf seine Seite bringen, (pritegniti) für sich einnehmen
spraviti zase auf die Seite schaffen
živeti sam zase für sich leben, izolirano: zurückgezogen leben

zatikajoč [ó] (-a, -e) stockend; govor, branje: holperig
zatikajoče govoriti stammeln

zavìjen -èna -o
1. zavit
2. zamotan
3. obvezan: -a rana
4. govoriti -o nejasno, zavito govoriti

zavíst (-i) f invidia, gelosia, livore:
grize, razganja, razjeda, tare, žre ga zavist è roso dall'invidia
govoriti iz zavisti dire qcs. per invidia
pokati, pozeleneti, razpočiti se od zavisti scoppiare, schiattare dall'invidia
bled, zelen od zavisti pallido, verde per l'invidia

zbôr zbȍra m, mest. u zbòru
1. zbor: nastavnički, profesorski, pjevački zbor; zbor birača zbor volivcev
2. zborovanje: pozvati narod na zbor
3. velesejem.: Zagrebački zbor
4. poslušalci: nad otvorenim grobom, tužni -e!
5. zbor, vrsta: komandir komanduje "zbor"
6. zbor zboriti govoriti na zborovanju; -om i tvorom z besedo in dejanjem; o tome nema -a o tem ne besedice

zíd (-a, -ú) m

1. muro (pl. muri, mura); parete; muraglia:
porušiti zid abbattere un muro
sezidati zid costruire, erigere un muro
betonski zid muro di calcestruzzo
opečnat zid muro di mattoni, di cotto
predelni, slepi zid muro divisorio, cieco
suhi zdi muro a secco
oporni zid muro di sostegno
obrambni, zaščitni zid muro di difesa

2. pren. muro:
zid predsodkov, nezaupanja il muro dei pregiudizi, della diffidenza
zid molka muro di silenzio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govoriti zidu parlare al muro
pren. pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
pren. hoteti, riniti z glavo skozi zid andare con la testa contro il muro
pren. biti naveličan mestnih zidov essere stufo della vita in città
bel kot zid pallido come un cencio
gluh kakor zid sordo come una campana
hist. Berlinski zid muro di Berlino
arheol. kiklopski zid mura ciclopiche
kitajski zid muraglia cinese
hist. zid solza muro del pianto
fiz. zvočni zid muro del suono

zlató gold

lov za zlatom gold rush
kopač (kopanje) zlata gold-digger (gold digging)
rudnik zlata gold mine
zlató v palicah bar gold, bullion, ingot gold
kepica, zrno zlata gold nugget
zlata žila medicina piles pl
žila zlata vein of gold
izpiralec (izpiranje) zlata gold-washer (gold-washing)
odtok zlata outflow (ali drain) of gold
zaloga zlata nahajališče zlata goldfield
plačila se morajo izvršiti v zlatu (the) payments are to be made in gold
on se valja v zlatu (figurativno) he is rolling in gold
biti plačan v zlatu to be paid in gold
biti zlata vreden (figurativno) to be worth one's weight in gold
to se ne da plačati z zlatom (figurativno) this is beyond price
govoriti je srebro, molčati pa zlató speech is silver (arhaično silvern), silence is golden
ni vse zlató, kar se sveti all that glitters is not gold, appearances are deceptive

zlató (-á) n

1. oro:
zlato se sveti l'oro luce, luccica
barva starega zlata il colore dell'oro vecchio
cena, tržišče zlata il prezzo, il mercato dell'oro
zrnca zlata granelli d'oro

2. pog. (izdelki iz zlata) oro, ori, oggetti d'oro:
prodajati zlato in srebrnino vendere ori e argenti

3. pren. (zlat denar) oro, monete d'oro

4. pren. (kar je po barvi, sijaju podobno zlatu) oro:
zlato dekliških las l'oro dei capelli della fanciulla

5. pren. (kar je zelo kvalitetno) oro:
ni vse zlato, kar je napisal non tutto è oro quel che ha scritto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
braniti zlato z olimpijskih iger difendere l'oro, la medaglia d'oro delle ultime olimpiadi
človek, delavec vreden (suhega) zlata un uomo, un lavoratore che vale tanto oro quanto pesa
zlata vredne besede parole d'oro
česar se dotakne, se spremeni v zlato uno che ha sempre successo, che riesce in qualsiasi impresa
vzeti, kar nekdo reče, za čisto, za suho zlato prendere tutto per oro colato
prodajati laž za čisto zlato vendere lucciole per lanterne
kaj prodajati za suho zlato vendere qcs. a peso d'oro
kopati se v zlatu nuotare nell'oro
izpiranje zlata lavaggio dell'oro
belo zlato oro bianco
črno zlato oro nero
min. kačje zlato biotite gialla
samorodno zlato oro puro
PREGOVORI:
čas je zlato il tempo è oro
govoriti je srebro, molčati pa zlato le parole sono d'argento, il silenzio d'oro
ni vse zlato, kar se sveti non tutto è oro quel che luccica
kadar zlato govori, vsaka beseda slabi dove l'oro parla, la lingua tace
zlato spoznaš v ognju, prijatelja v nesreči l'oro s'affina al fuoco el'amico nelle sventure

zlòg sílaba f

po zlogih por sílabas
poudarjen (nepoudarjen, korenski, kratek, dolg, zaprt, odprt) zlog sílaba acentuada ali aguda (átona, radical, breve, larga, cerrada, abierta)
delitev na zloge división f en sílabas, separación f de las sílabas
deliti na zloge dividir en sílabas, separar las sílabas
govoriti po zlogih silab(e)ar

zméden embrouillé, confus, déconcerté

zmedena glava cervelle embrouillée, esprit confus (ali embrouillé)
zmedeno govoriti divaguer, déraisonner, familiarno battre la breloque

zmedeno [ê] gledati, poslušati: verwirrt, verständnislos; govoriti: wirr
zmedeno govoriti irrereden

zmédeno adv. confusamente, disordinatamente, farraginosamente; caoticamente:
zmedeno misliti avere le idee confuse
zmedeno govoriti delirare, vaneggiare