bóg (-á) m
1. rel. (v enoboštvu, v krščanstvu) Dio, Iddio; Signore; Altissimo; pog. Domineddio, Padreterno:
častiti, moliti boga venerare, pregare Dio
verovati v boga credere in Dio
vsemogočni, večni bog onnipotente, eterno Dio
bog oče Dio Padre
pred smrtjo spraviti se z bogom in punto di morte conciliarsi con Dio, ricevere l'Estrema Unzione
2. rel. (v mnogoboštvu) dio pl. gli dei:
sončni bog, bog vojske il dio del sole, della guerra
bogovi na Olimpu gli dei dell'Olimpo
pren. živeti ko mali bog vivere come un papa
3. (v medmetni rabi)
a) (za izražanje začudenja, navdušenja) sant'Iddio, santo cielo:
ljubi bog, ali je to mogoče sant'Iddio, santo cielo, è mai possibile
b) (za izražanje nejevolje, nestrpnosti)
bog nebeški, za boga milega, za boga svetega sant'Iddio, per l'amor di Dio
c) (za izražanje strahu, vznemirjenja) oddio:
moj bog, saj ne bom zdržal oddio, non ce la farò
č) (za izražanje dvoma, negotovosti)
bog vedi, kod hodi chissà dov'è
če bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole, presto ci rivedremo
d) (za izražanje svarila, opozorila)
bog varuj, da bi kaj takega storil Dio non voglia, Dio ce ne scampi e liberi che tu faccia qualcosa di simile
e) (za izražanje hvaležnosti, zadovoljstva)
dobro smo opravili, hvala bogu ce l'abbiamo fatta, grazie a Dio, grazie al cielo
f) (za izražanje najboljše želje):
bog daj srečo, zdravje! buona fortuna!; salute!
(pri pozdravu) 'Dober večer!' 'Bog daj!' 'Buona sera!' 'Buona sera!'
4. pren. (človek, ki ima veliko veljavo):
v vasi je bil mali bog in paese comandava lui
5. pren. (najvišji vzor) dio:
njegov bog je denar il denaro è il suo dio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bog ga tepe è perseguitato dalle disgrazie
bibl. dati cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega dare a Cesare ciò che è di Cesare e a Dio ciò che è di Dio
pren. bogu čas krasti oziare, poltrire
pren. živeti bogu za hrbtom abitare a casa del diavolo
pren. držati se ko lipov bog starsene in disparte, zitto
pren. kaj narediti, da se bog usmili fare qcs. alla carlona
PREGOVORI:
človek obrača, bog obrne l'uomo propone, Dio dispone; non cade foglia che Dio non voglia
bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è me stesso
pomagaj si sam in bog ti bo pomagal chi s'aiuta Iddio l'aiuta
bog ne plača vsake sobote Dio non paga il sabato
Zadetki iskanja
- bogástvo (-a) n
1. ricchezza, ricchezze; bene, beni (tudi ekst.):
živeti v bogastvu vivere nell'agiatezza, come un papa
zapustiti komu svoje bogastvo lasciare a qcn. le proprie ricchezze
zdravje je največje bogastvo la salute è il massimo bene, il bene più prezioso
2. ricchezza; risorsa:
naravna, rudna bogastva ricchezze naturali, minerarie
3. knjiž. (velika raznovrstnost in množina) ricchezza, dovizia:
bogastvo barv dovizia di colori - boglónaj inter. (v kmečkem okolju; izraža hvaležnost) grazie, Dio te ne rimeriti:
stokrat boglonaj! mille grazie!
za boglonaj pa me še toži e in segno di gratitudine mi cita in tribunale
od samega boglonaj se ne da živeti di soli grazie non si vive - bogpomágaj inter.; adv.; m ahimé:
pren. kadar ponori, je z njim bogpomagaj quando va in bestia sono guai
pren. prazna hiša je pravi bogpomagaj la casa vuota è una vera disgrazia - bógve adv.; inter.
1. chissà:
prišel je od bogve kod è venuto da chissà dove
misli, da je bogve kaj si crede di essere chissà chi
2. (v medmetni rabi podkrepi trditev) proprio, davvero; vivaddio:
bogve da sem te vesel sono proprio contento di vederti - boisé, e [bwaze] adjectif opažen z lesom; gozdnat
- Bōla -ae, f Bola: V.; Bōlae -ārum, f Bole: L. prastaro glav. ekvovsko mesto v Laciju (zdaj Lugnano). Od tod adj. Bōlānus 3 bolski: ager L.; subst. Bōlānī -ōrum, m Bolanci, preb. Bol(e): L., Plin. — Kot nom. propr. Bōlānus -ī, m Bolan: H.; kot rim. priimek Bolan (Bolski): Ci. ep.
- bōlide m
1. astr. bolid, meteor
2. pren. zelo hitro vozilo, leteči predmet, blisk:
è passato come un bolide šel je mimo kot blisk
3. šport močen strel (na vrata)
4. dirkalni avtomobil
5. pog. šalj. debeluh - bòlj adv.
1. (stopnjuje nekatere pridevnike in prislove) più:
bolj zelen, oddaljen, razvit più verde, più lontano, più sviluppato
bolj naprej, zadaj più avanti, più dietro
bolj natanko più attentamente
2. (izraža večjo mero glagolskega dejanja ali stanja) più, di più:
eden je bolj molčal kakor drug uno taceva più dell'altro
bolj in bolj mu je všeč gli piace sempre più
3. (izraža sorazmernost dejanja) più:
bolj psa dražiš, huje laja più stuzzichi il cane e più abbaierà
4. (primerja istovrstne stavčne člene med seboj) più:
pijanci so se bolj drli kot peli gli ubriachi più che cantare urlavano
5. (omejuje pomen pridevnika ali prislova) piuttosto:
denarja je bolj malo di soldi ce n'è piuttosto pochi
6.
bolj napolniti rinzeppare
bolj odebeliti ringrossare
bolj stisniti ricomprimere
bolj ukriviti ricurvare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tem bolj tanto più
še bolj ancora (di) più
čim bolj ... tem bolj quanto più... tanto più
bolj kot kdajkoli quanto mai - bóljši (-a -e) adj.
1. komp. od dober migliore:
on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi lui è molto, assai migliore di noi
2. (ki je višje vrste, ki je namenjen za posebne prilike) migliore, di qualità migliore, buono, speciale:
knjiga tiskana na boljšem papirju libro stampato su carta di miglior qualità
pripraviti boljše kosilo preparare un pranzo speciale
3. (družbeno više stoječ) buono, scelto, speciale, di riguardo, della buona società:
soba za boljše goste camera per ospiti di riguardo
dekle iz boljše družine una ragazza di buona famiglia
šalj. boljša polovica la dolce metà
PREGOVORI:
premislek je boljši kot dan hoda dai tempo al tempo
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi meglio un uccello in mano che tordo in frasca
boljša je prva zamera kot druga patti chiari amici cari - bolla1 f
1. mehur, mehurček:
bolla di sapone milni mehurček
è finito tutto in una bolla di sapone pren. vse se je razblinilo v nič
in bolla pren. popolnoma vodoravno (z libelo)
2. med. mehur - bolus -ī, m (gr. βόλος)
1. met, lučaj pri kockanju: bolum iacōere Pl., omnes enumerare bolos Aus.
2. met mreže pri ribolovu; od tod met. (abstractum pro concreto)
a) lovež, ulov (= mreža, polna rib): emere bolum Suet.
b) pren. „lovež“ = dobiček, nepričakovane obresti: multare aliquem bolo, tangere aliquem bolo Pl. ali emungere aliquem bolo Luc. ap. Non. prikrajšati koga za dobiček, crucior bolum tantum mihi ereptum tam desubito e faucibus Ter., magnum bolum deferunt aeris Varr. - bombé, e [bɔ̃be] adjectif obokan, obočen; trebuša(s)t; vzbočen, konveksen
verre masculin bombé leča - Bona dea, pesn. Bona dīva Dobra boginja, staroitalska boginja rodovitnosti in rasti, katero so rim. ženske častile kot zaščitnico čistosti. Njen praznik so obhajale dvakrat v letu: 1. maja, zlasti pa v začetku decembra, ko so v hiši najvišjega oblastnika v navzočnosti Vestalk boginjo prosile za blaginjo in srečo rim. ljudstva; moškim nedostopni kraj, kjer so obhajale to bogoslužje, se je imenoval opertum: Ci., Iuv. idr., sacrae Bonae maribus non adeunda deae Tib., fugat e templis oculos Bona diva virorum O., Bonae in aede deae O.
- bondé, e [bɔ̃de] adjectif nabito poln, prenapolnjen
train masculin bondé natrpan vlak - bondieusard, e [bɔ̃djözar, d] adjectif pobožnjaški; masculin, féminin pobožnjakar, -ica
- bondissant, e [-disɑ̃, t] adjectif poskakujoč
- bordelais, e [bɔrdəlɛ, ɛz] adjectif iz mesta Bordeaux
- boréal, e, aux [bɔreal, eo] adjectif severni
- borghese
A) agg.
1. meščanski, buržujski
2. slabš. neuglajen, grob:
maniere borghesi neuglajene manire
3. civilen:
in borghese, alla borghese v civilu
B) m, f
1. meščan, meščanka; buržuj, buržujka:
piccolo borghese malomeščan
2. civil, civilist:
militari, borghesi e ragazzi vojaki, civilisti in mladina