Franja

ámen inter.; m amen:
reši nas hudega, amen! e liberaci dal male, amen!
pog. z njim je amen è (giunto) all'amen
izblebetal je vse do amena ha spifferato tutto e poi tutto
to je gotovo kot amen v očenašu (quest'è) poco ma sicuro

amico

A) agg. (m pl. -ci) prijateljski, naklonjen; znan; zavezniški:
intenzioni amiche prijateljski nameni
viso amico prijateljski, znan obraz
paese amico prijateljska dežela

B) m (f -ca)

1. prijatelj, prijateljica; dragi, draga:
l'amico del cuore najljubši prijatelj
amico d'infanzia prijatelj iz otroštva
amico intimo intimni prijatelj
amici per la pelle prijatelja do smrti
l'amico dell'uomo najboljši človekov prijatelj
PREGOVORI: dagli amici mi guardi Iddio che dai nemici mi guardo io preg. varuj me, Bog, pred prijatelji, pred sovražniki se bom že sam

2. evfemistično ljubček, ljubimec

3. pajdaš:
è stato acchiappato sia lui che l'amico ujeli so tako njega kot njegovega pajdaša

amiss¹ [əmís] prislov
narobe, napak, slabo

to come amiss biti nezaželen
to do (ali deal) amiss zmotiti se
nothing comes amiss to him vse mu prija
it would not be amiss for you ne bi vam škodovalo
to take amiss zameriti
nothing comes amiss to a hungry stomach lačnemu vse diši
there's something amiss with him nekaj z njim ni v redu
it turned out amiss slabo se je končalo

ammezzare v. tr. (pres. ammēzzo)

1. razpoloviti, razpolavljati:
ammezzare la via a qcn. priti komu naproti (na pol poti)
ammezzare un fiasco di vino pletenko napolniti (ali izprazniti) do polovice

2. napraviti, povedati napol

Ammiānus (-ī) Marcellīnus -ī, m Amijan Marcelin, sredi 4. st. po Kr. (bržkone v Antiohiji v Siriji) rojeni Grk, ki je spisal Rerum gestarum l. XXXI, zgodovino rim. države od Nerve do Valenta (od l. 91 do 378 po Kr.); prvih 13 knjig se je izgubilo: Cod. Th.

amor, st.lat. amōs (Pl.) -ōris, m (amāre)

1. ljubezen (iz nagnjenja, strasti, tudi poltena ljubezen, naspr. odium; caritas pa je ljubezen, izvirajoča iz spoštovanja, občudovanja): novus, vetus, naturalis Ci., fraternus Ci. ep., venereus N., gravis, turpis H., puellam propter amorem ab tibicine abduxerat Ci., ardere amore Ci., V., O., bibere amorem V., conciliare amorem Ci., O., Pr., in amore esse alicui Ci. ljubljen biti od koga, habere aliquem in amore Ci. ljubiti koga; o ljubezni živali: amor omnibus (pecudibus, volucribusque) idem V.; s subjektnim gen.: a Dione superatur amore populi N., am. civium, omnium Siculorum N.; z objektnim gen.: am. iuvenum Ci., ardebat amore hospitae Ci., am. spiritūs Cu. do življenja, in amorem virginis incidere L. zaljubiti se v devico, ne sit ancillae tibi amor pudori H., caecus amor sui H. slepo samoljubje; s praep.: am. in partiam Ci., N., in rem publ. Ci., deorum erga nos am. Ci., am. adversus libertam T.; v pl.: amores hominum in te Ci. ep., amores sancti Ci. (grška) blaga ljubezen do dečkov, mihi est in amoribus Ci. ep. ljubim ga, nutrit amores Cynthia Pr. plamen ljubezni; amores v neplemenitem smislu = ljubimkanje, koketiranje, ljubezenska razmerja: meos amores, eloquar Pl., insanos amores geris H., insanos fateamur amores O., amores divom V., amores furtivi Cat., amores autem et hae deliciae, quae vocantur,... numquam hunc... tenuerunt Ci.

2. occ. želja, poželenje, hlepenje, hrepenenje, sla, teženje (k čemu): cognitionis, consulatūs, gloriae Ci., negotii suscepti L. posebna ljubezen do..., vnetost za..., auri, laudum V., argenti, virtutis, laudis H., nummi Iuv., sanguinis Sil. krvoželjnost, habendi H., O. lakomnost, scribendi H., edendi Lucr. ješčnost, generandi T. rodilni nagon; v pl.: mirabiles amores sapientiae Ci., nostros in longum ducis amores V. moje hrepenenje po petju; pesn. z inf.: Stat., amor decernere ferro, amor casus cognoscere nostros V.

3. met.
a) ljubezenska pesem: tenerorum lusor amorum O., amores (naslov ljubezenski pesmi) O.; tudi = ljubezenska tožba, ljubezenska bolečina: numquam tibi decedunt amores H.
b) ljubimec, ljubljenec, ljubimka, ljubljenka: primus amor Phoebi Daphne O., amores et deliciae tuae, Roscius Ci., amor et deliciae generis humani Suet. et Eutr. (o Titu) = amor orbis Aus.; pesn. = ljubezen vzbujajoče sredstvo, ljubezensko sredstvo, vžigalo ljubezni (prim. hippomanes): quaeritur et nascentis equi de fronte revolsus et matri praereptus amor V.

4. pren. (personificirano) Amor (= Ἕρως) Amor, bog ljubezni, Venerin sin: Ci., V., O. idr.; v pl. bogovi ljubezni: H., O., Cl.

Opomba: V cezurah včasih po starem merjenju zlogov ămōr: omnia vincit amōr et nos cedamus amori V.

amore m

1. ljubezen:
amore fraterno, filiale bratovska, otroška ljubezen
amore paterno, materno očetovska, materinska ljubezen
amore per un amico ljubezen do prijatelja
essere tutto amore biti naklonjen
per amore o per forza zlepa ali zgrda
d'amore e d'accordo v lepi slogi, složno
per l'amor di Dio! za božjo voljo!
per amore di qcn. komu na ljubo
fallo per amor mio stori to meni na ljubo!
per amore di qcs. zaradi:
per amore di pace zaradi ljubega miru
amore di sé sebičnost
amor proprio samoljubje

2.
amore infelice, sensuale, platonico nesrečna, čutna, platonska ljubezen
fare all'amore, fare l'amore con qcn. ljubiti se s kom
figlio dell'amore evfemistično nezakonski otrok
patire, soffrire il mal d'amore prestajati, trpeti ljubezenske muke

3.
amore della patria, dell'umanità ljubezen do domovine, do človeštva
provare amore per gli oppressi čutiti ljubezen do zatiranih
amore per le arti, per la matematica ljubezen do umetnosti, do matematike

4. ljubezen, navezanost, pohlep:
amore del denaro, del lusso, del potere pohlep po denarju, po razkošju, po oblasti
amore per la vita, per i piaceri ljubezen do življenja, do užitkov

5.
è venuto all'appuntamento il tuo amore? ali je tvoja ljubezen prišla na zmenek?
la bambina è proprio un amore deklica je pravi srček
canta che è un amore čudovito poje

6.
amori pl. ljubezenske dogodivščine:
non fa che parlare dei suoi amori ne počne drugega, kot da pripoveduje o svojih ljubezenskih dogodivščinah
PREGOVORI: il primo amore non si scorda mai preg. prva ljubezen ne zarjavi
chi è sfortunato al gioco è fortunato in amore nesreča pri igri, sreča v ljubezni
l'amore non fa bollir la pentola preg. ljubezen gre skozi želodec

amount¹ [əmáunt] samostalnik
znesek, količina, vrednost; pomen
figurativno posledica

amount of balance saldo
a fair amount precejšen znesek precejšnja količina
any amount of nonsense same neumnosti
to the amount of do zneska
what is the amount of? koliko znaša?
with due amount of care zelo previdno, skrbno

amour [amur] masculin ljubezen, zaljubljenost, strast; ljubček, -ica, srček; amor(ček); pluriel ljubezni, ljubezenske dogodivščine

amour de la patrie, de la liberté, du prochain ljubezen do domovine, do svobode, do bližnjega
amour libre, platonique, maternel svobodna, platonična, materinska ljubezen
amour de la vérité, de la nature, des voyages resnicoljubnost, ljubezen do narave, do potovanja
déclaration féminin d'amour lettre féminin d'amour, mariage masculin d'amour ljubezenska izjava, ljubezensko pismo, poroka iz ljubezni
amour de soi samoljubje
par amour de zaradi, zavoljo
pour l'amour de vous vam na ljubo, zaradi vas
pour l'amour de Dieu za božjo voljo
les amours de la jeunesse mladostne ljubezni
petit amour putto, kip ali podoba golega otročička
un amour d'enfant, de petit chapeau srčkan otrok, klobuček
avoir l'amour de son métier ljubiti svoj poklic
écris-moi, mon amour! piši mi, ljubi(a) moj(a)!
elle est jolie comme un amour je zelo ljubka
vous seriez un amour si ... bili bi zelo ljubeznivi, če ...
faire l'amour ljubiti se, spolno občevati
filer le parfait amour uživati neskaljeno ljubezen
on revient toujours à ses premières amours (proverbe) stara ljubezen ne zarjavi

amoureux, euse [-rö, z] adjectif zaljubljen; ljubezenski; masculin, féminin ljubček, ljubica; zaljubljenec; ljubitelj

les deux amoureux zaljubljenca
un amoureux transi boječ, plašen zaljubljenec
amoureux par-dessus la tête do ušes zaljubljen
la vie amoureuse de mon ami ljubezensko življenje mojega prijatelja
philtre masculin amoureux ljubezenski napoj
pinceau masculin amoureux mehak čopič
papier masculin amoureux mehak, vsrkajoč papir
être (follement) amoureux de quelqu'un biti (blazno) zaljubljen v koga
devenir amoureux de la nature postati velik prijatelj narave

amphidanēs -ae, m amfidan, indijski dragulj z magnetno močjo celo do zlata, morda nekak magnetni kršec: Plin.

amphitheātrum -ī, n (gr. ἀμφιϑέατρον) polkrožno gledališče, amfiteater, elipsasto rim. gledališče, sprva leseno, pozneje umetelno zgrajeno iz kamenja, v sredi jajčast prostor (arēna) za boje gladiatorjev in zveri; ta prostor je obdajalo trdno zidovje z obokanimi votlinami (cavernae) za zveri, na zidovju je bil oder (podium), nad njim v krogih v tri do štiri rede ali pode se dvigajoči sedeži za gledalce in čisto na vrhu odprta galerija. Pred dežjem in pripeko so gledalce branile plahte (vella), razpete čez vse gledališče: Mart., Plin. iun., Isid. Najimenitnejši je bil v Rimu Flavijev amfiteater (zdaj imenovan il Coliseo, Colosseum), ki ga je l. 72 po Kr. začel zidati Flavij Vespazijan in ga je po petih letih dozidal njegov sin Tit. To med Velijo, Eskvilinom in Celijem stoječe gledališče je imelo sedeže za 87000 gledalcev in poleg tega še za 20000 gledalcev prostora na odprti galeriji: Plin., T., Suet. Zidovi drugih amfiteatrov so se ohranili še v Veroni, Piacenzi, Pulju, Salernu in drugod. — Od tod adj.

1. amphitheātrālis -e amfiteatrski: Plin., Mart., Prud., Cl.

2. amphitheātricus 3 amfiteatrski: charta Plin. slabša vrsta papirja, ki so jo sprva izdelovali v aleksandrijskem amfiteatru ali okrog njega.

amussis, acc. -im, f (morda iz hebr. amatha ravnalnik) tesarsko ravnilo, kotnik, kotomer, grezilo: Sis. ap. Char., Varr. ap. Non., Aus.; pogosto ad amussim po ravnilu, po potezi = popolnoma pravilen, natančno izmerjen (umerjen), natančen, točen: numerus non est, ut sit ad amussim Varr. je le okroglo število, si diva gens sit ad am. Varr. ap. Non., talionem ad am. aequiperare Gell., ad am. verum esse Macr. do pičice; tako tudi samo amussim: P. F.

an

1. lokal: na (wo? an der Wand na steni/zidu, wohin? an die Wand na steno/zid, am Finger, an den Finger na prstu, na prst, an dem Ufer, an das Ufer na bregu, na breg); ob (wo? an der Wand stehen stati ob steni, wohin? an die Wand stellen postaviti ob steno); Schulter an Schulter z ramo ob rami; pri (wo?) - k (wohin?) (an der Tür pri vratih, am Tisch pri mizi, an der Sache pri stvari, an die Tür k vratom, an den Tisch k mizi, an die Sache k stvari) ; Haus an Haus hiša pri hiši; pred (wohin?; bei Erschießungen: an die Wand stellen postaviti pred zid) ; an ... entlang vzdolž (am Ufer entlang vzdolž brega, am [Fluß] Fluss entlang vzdolž reke) ; an ... vorbei mimo (am Haus vorbei mimo hiše, an mir vorbei mimo mene) ; bis an do (bis an die Tür do vrat, bis ans Lebensende do smrti) ; an etwas. (nehmen, ziehen, packen) za (prijeti, zagrabiti itd. za)

2. temporal am Montag, Dienstag... v ponedeljek, torek ...; an diesem, jenem Tag tistega, tega dne; an seinem Geburtstag na njegov rojstni dan; am Morgen, Vormittag, Abend zjutraj, dopoldne, zvečer; am 1., 2., ... prvega, drugega, ...

3. auf Fahrplänen: an prihod

4. (etwa) an 500 približno 500

5. Gruß, Bitte an pozdrav, prošnja (komu), Anforderung: glede

an Adverb: ab und an od časa do časa; an und für sich pravzaprav; von nun an odslej; von hier (Sonntag) an od tu (nedelje) naprej; das Licht ist an luč je prižgana; ohne etwas an brez česa na sebi

an [ɑ̃] masculin leto

en trois ans v treh letih
dans un an, d'ici un an čez leto dni
en l'an 2000 v letu 2000
par an na leto, letno
tous les ans vsako leto, vsakoletno
il y a deux ans pred dvema letoma
un an après leto dni nato, pozneje
bon an mal an poprečno, običajno, iz leta v leto, od leta do leta
bon an mal an, le bénéfice est satisfaisant poprečno je dobiček zadovoljiv
le jour de l'an, le premier de l'an novoletni dan (1. jan.)
l'an dernier, passé lani
l'an prochain prihodnje leto
l'an 1900 de notre ère leto 1900 naše ere
en l'an de grâce 1500 leta Gospodovega 1500
l'an du monde po ustvarjenju sveta
aller sur ses 50 ans bližati se svojim petdesetim letom
avoir 30 ans biti 30 let star
il s'en moque, il s'en soucie comme de l'an quarante mar mu je to, to mu je vseeno

anamneza samostalnik
1. medicina (zdravstvena zgodovina) ▸ anamnézis, kórtörténet, kórelőzményAdolescenti z depresijo v anamnezi so bolj ogroženi za ponavljajočo se depresivno motnjo v odrasli dobi. ▸ A kortörténetükben depresszióval kezelt fiataloknál nagyobb a veszélye a felnőttkori ismétlődő depressziós zavar fellépésének.
Že dobra anamneza lahko brez dodatnih preiskav pripelje do pravilne diagnoze. ▸ A jó anamnézis már további vizsgálatok nélkül is helyes diagnózishoz vezethet.
Povezane iztočnice: družinska anamneza

2. (analiza pretekle dejavnosti) ▸ anamnézis, történet
Celotna medijska anamneza dogajanj pred šestnajstimi leti je bila bolj kot ne uničujoča. ▸ A tizenhat évvel ezelőtti események médiatörténete több, mint pusztító.
Anamneza je jasna: nekaj je narobe z izpušnim sistemom. ▸ Az anamnézis egyértelmű: valami baj van a kipufogórendszerrel.
Izbira športa mora izhajati iz vaše športne anamneze. ▸ A sportolói múltját figyelembevéve kell sportágat választania.

3. filozofija (spominjanje) ▸ anamnézis, anamnészisz
Platon je znan tudi po svoji teoriji anamneze (spomina; obdelano v knjigi Menon), po kateri dobršnega dela znanja ne pridobimo z izkustvom, temveč nam je znano že ob rojstvu; izkustvo nam le prebudi spomin. ▸ Platón híres az anamnézis elmélete szerint, amelyet a Menón című művében dolgoz ki, a tudás nagyrészét nem a tapasztalat révén sajátítjuk el, hanem már születésünkkor ismerjük; a tapasztalat csupán segít a visszaemlékezésben.

anarhist samostalnik
1. (o izgredih ali kršenju pravil) ▸ anarchista
Med drugim je češka policija spraznila vlak s petsto anarhisti na avstrijskem mejnem prehodu. ▸ A cseh rendőrség többek között egy osztrák határátkelőnél kiürített egy 500 anarchistát szállító szerelvényt.
Večina osebja španskega veleposlaništva je po kratki invaziji grških anarhistov zapustila stavbo. ▸ A spanyol nagykövetség személyzetének nagy része a görög anarchisták rövid megszállását követően elhagyta az épületet.
Nato pa je prišlo do izgredov, ko so zamaskirani anarhisti v središču mesta državno palačo začeli obmetavati z molotovkami. ▸ Aztán zavargások törtek ki, amikor maszkot viselő anarchisták Molotov-koktélokkal kezdték dobálni a város központjában lévő állami palotát.

2. (privrženec anarhizma) ▸ anarchista
Sem slikarski samouk in anarhist, ki ne sledi umetniškim modnim smernicam. ▸ Autodidakta festő és anarchista vagyok, aki nem követi a művészeti divatirányzatokat.

anbahnen utirati pot (čemu), uvajati (kaj); intransitiv napovedovati se, utirati si pot, uveljaviti se; etwas hat sich angebahnt prišlo je do

ancien, ne [ɑ̃sjɛ̃, ɛn] adjectif star, starodaven, starinski; nekdanji, bivši; masculin prednik; starejši po službi; star človek, starina

les anciens stari narodi (Grki, Rimljani)
coutume féminin ancienne stara navada
logement masculin ancien staro stanovanje
ancien ministre bivši minister
ancien combattant bivši bojevnik, udeleženec vojne
il est mon ancien on je po službi starejši kot jaz
respect masculin pour les anciens spoštovanje do starejših
acheter un meuble ancien kupiti starinsko pohištvo