Franja

Zadetki iskanja

  • gláva tête ženski spol , esprit moški spol ; chef moški spol ; talent moški spol

    od glave do pet de la tête aux pieds, de pied en cap
    čez glavo par-dessus la tête
    glava me boli j'ai mal à la tête, la tête me fait mal
    v glavi se mi vrti la tête me tourne, j'ai le vertige
    ne vem, kje se me glava drži je ne sais pas où donner de la tête
    to mi ne gre v glavo cela ne veut pas entrer dans ma tête, cela ne veut pas m'entrer dans la tête, cela m'est incompréhensible
    to mi ne gre iz glave cela ne me sort pas de l'esprit (ali de la tête, de la cervelle), cela m'obsède, j'y pense toujours
    nima glave za matematiko il n'a pas la bosse des mathématiques
    imam dela čez glavo j'ai du travail par-dessus la tête, j'ai de la besogne par-dessus les oreilles
    vse na glavo postaviti mettre tout sens dessus dessous
    kolikor glav, toliko misli autant de têtes, autant d'avis
    (zelje, solata) glave delati se former en pommes, pommer
    glava pisma en-tête moški spol (de lettre)
    zelnata glava chou moški spol
  • gláva (-e) f

    1. testa, capo; šalj. cocuzza, pera, capocchia; nareč. coccia, capoccia:
    glava mu je omahnila la testa gli crollò
    z dlanmi podpirati glavo appoggiare la testa sulle palme
    klobuk sneti z glave togliersi il cappello
    udariti koga po glavi picchiare, colpire qcn. per la testa, sulla testa
    debela, podolgovata glava testa grossa, oblunga
    svinjska, telečja glava testa di maiale, di vitello
    glava iz mavca testa di gesso
    glava me boli ho mal di testa, mi duole la testa
    zavrtelo se mu je v glavi sentì, ebbe un capogiro
    umivati si glavo lavarsi la testa
    skočiti v vodo z glavo naprej tuffarsi con la testa in giù
    biti za glavo višji od drugih essere più alto degli altri di una testa
    glavo pokonci su, coraggio
    pren. povesiti, skloniti glavo abbassare, chinare la testa
    odmajati z glavo scrollare il capo
    pren. stisniti glavo med ramena stringersi nelle spalle
    ekon. dohodek na glavo prebivalca reddito pro capite
    imeti toliko glav živine avere tanti capi di bestiame
    bati se za svojo glavo temere per la propria vita
    staviti glavo scommetterci la testa
    pren. odnesti celo glavo salvare la pelle
    na njegovo glavo je razpisana nagrada sul suo capo pende una taglia
    pognati si kroglo v glavo bruciarsi le cervella
    kaj plačati z glavo pagare con la vita
    za glavo mu gre ne va di mezzo la sua vita

    2. pren. (glava pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja) testa, capo:
    rojiti po glavi frullare, ronzare in testa
    ne izgubiti glave (ostati priseben) non perdere la testa
    pog. zmešati glavo dekletu far perdere la testa a una ragazza
    izbiti si iz glave togliersi dalla testa
    pog. vtepsti si kaj v glavo mettersi qcs. in testa
    ne iti v glavo non andare in testa
    stopiti, šiniti, udariti v glavo venire in testa
    zapičiti si kaj v glavo ficcarsi qcs. in testa
    delati po svoji glavi fare di testa propria
    posvetiti se v glavi arrivarci, capire qcs.
    delati z glavo lavorare di testa
    pog. biti bistre, dobre, odprte glave avere buona testa, essere sveglio di cervello
    imeti dobro glavo avere buona testa, imparare con facilità
    imeti trdo glavo essere duro di comprendonio, studiare con difficoltà

    3. pren. (človek glede na značilnosti, umske sposobnosti):
    učena glava studioso, erudito
    visoka glava persona importante; potente; pezzo da novanta
    kronana glava testa coronata

    4. (vodilni človek v kaki organizaciji) capo; cervello:
    glava gibanja il cervello del movimento
    glava družine capofamiglia

    5. (glavi podoben del česa):
    glava kolone testa della colonna
    glava žeblja, vijaka la testa del chiodo, della vite
    glava solate, zeljnata glava cespo di insalata, di cavolo
    glava česna, čebule testa di aglio, di cipolla
    voj. glava rakete ogiva del missile

    6. (naslovni del knjige, časopisa, sestavka) intestazione; testata:
    glava časopisa testata di un giornale
    glava sestavka, pisma intestazione di uno scritto, di una lettera

    7. fiz. (elektromagnetni pretvornik za snemanje, reproduciranje, brisanje električnih signalov na disk ali magnetni trak) testina:
    brisalna glava testina di cancellazione
    čitalna glava testina di lettura
    pisalna glava testina di registrazione

    8. (v pisalnem stroju)
    pisalna glava testina di stampa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    boleti koga glava zaradi česa tormentarsi, crucciarsi per qcs.
    ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove battere la testa; perdere la bussola, la tramontana
    ne imeti ne glave ne repa non aver né capo né coda
    ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
    beliti si glavo s čim rompersi la testa, scervellarsi con qcs.
    pren. (spet) dvigati glave rialzare la testa
    imeti prazno glavo non sapere niente
    imeti glavo polno skrbi avere mille preoccupazioni
    imeti glavo na pravem koncu avere la testa sulle spalle
    nositi glavo naprodaj, v torbi rischiare la testa, la pelle
    nositi glavo pokonci andare a testa alta
    odnesti celo glavo salvare la pelle
    posuti si glavo s pepelom cospargersi il capo di cenere
    tiščati glavo v pesek (kot noj) fare come lo struzzo
    vtakniti glavo v tigrovo žrelo cavalcare la tigre
    znati iz glave sapere a memoria
    zaradi tega ti ne bo krona padla z glave non perderai per questo la tua dignità
    imeti dela čez glavo avere un sacco di cose da fare, avere molto lavoro
    vreči skrbi čez glavo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
    zrasti komu čez glavo non curarsi più dei consigli, degli ammonimenti di qcn. (dei genitori da parte dei figli)
    nakopati si kaj na glavo accollarsi l'onere di qcs.
    svet na glavo obrniti, postaviti capovolgere tutto completamente
    saj nisem na glavo padel, (da bi ...) non sono mica tanto sciocco, stupido (da...)
    postaviti kaj na glavo stravolgere qcs.
    (ne grem, ne naredim) pa če se vsi na glavo postavite (non vado, non lo faccio) doveste farvi in quattro
    ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
    umiti komu glavo dare una lavata di capo a qcn.
    izpuhteti iz glave passare di mente
    priti ob glavo morire ammazzato
    stopiti, zlesti v glavo andare, dare alla testa
    imeti na glavi, na grbi mantenere, aver cura di, aver la responsabilità di
    prijeti se za glavo mettersi le mani nei capelli
    siliti z glavo skozi zid voler raddrizzare le gambe ai cani
    imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
    ne dovoliti, da bi ti po glavi hodili non lasciarsi mettere sotto i piedi
    zgrabiti zadevo pri glavi prendere il toro per le corna
    imeti slamo v glavi avere stoppa nel cervello
    imeti ga malo v glavi essere un po' brillo
    v njegovi glavi je nekaj narobe gli manca qualche rotella
    ne imeti strehe nad glavo essere senza tetto
    biti nov od nog do glave rimpannucciarsi dalla testa ai piedi
    imeti več v mezincu kot kdo v glavi essere di gran lunga superiore a qcn.
    alp. glava cepina testa della piccozza
    anat. mišična glava parte superiore del muscolo
    elektr. magnetna zvočna glava fonorivelatore, pick-up
    etn. lovec na glave cacciatore di teste
    film. filmska glava titoli di testa
    glava sekire testa della scure
    strojn. glava stružnice testa portamandrini
    strojn. frezalna glava testa universale
    strojn. vrtalna glava portapunta
    strojn. glava ojnice, ojnična glava testa di biella
    cilindrska glava, glava motorja testa del cilindro
    glava kovice testa del rivetto
    žel. tirnična glava il fungo della rotaia
    PREGOVORI:
    zob za zob, glavo za glavo occhio per occhio, dente per dente
    vsaka glava svoja pamet tante teste, tanti cervelli; tot capita, tot sententiae
    več glav več ve quattro occhi vedono meglio
    po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue
    riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
  • gledališč|e srednji spol (-a …) das Theater, -theater (amatersko Laientheater, eksperimentalno Experimentaltheater, Werkraumtheater, glasbeno Musiktheater, lutkovno Puppentheater, Marionettentheater, mestno Stadttheater, mladinsko Jugendtheater, narodno Nationaltheater, operno Operntheater, poletno Sommertheater)
    cestno gledališče die Gassenbühne, das Straßentheater
    gledališče na prostem die Freilichtbühne
    potujoče gledališče die Wanderbühne
    priredba za gledališče die Bühnenbearbeitung
    … gledališča Theater-
    (obiskovalec der Theaterbesucher, der Theatergänger, zgodovina die Theatergeschichte)
    delati v gledališču am/beim Theater sein
  • gleda|ti1 [é] (-m) pogledati

    1. schauen, blicken, sehen; nesrečo, predstavo ipd.: zuschauen, zusehen, (etwas) mit ansehen; (opazovati) betrachten; filozofija betrachten, anschauen
    gledati dol hinunterblicken/herunterblicken, hinunterschauen/herunterschauen, hinuntersehen/heruntersehen
    gledati naprej nach vorne schauen/blicken
    gledati nazaj zurückschauen, zurückblicken
    gledati navzgor hinaufschauen/heraufschauen, kvišku: emporblicken, emporschauen, aufschauen (zu), aufblicken
    gledati ven hinausblicken, hinausschauen
    gledati skozi kaj durch (etwas) hindurchsehen
    gledati za kom/čim (jemandem/etwas) nachschauen, nachblicken

    2. (delati …obraz)
    žalostno/veselo/jezno gledati traurig/fröhlich/böse dreinschauen, ein (trauriges/fröhliches/böses …) Gesicht machen
    gledati kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben Tage Regenwetter machen

    3.
    gledati da … (poskrbeti, da …) zusehen, [daß] dass/sehen, [daß] dass …

    4.
    gledati televizijo fernsehen
    gledati barvno televizijo farbfernsehen

    5. okno na cesto itd.: gehen auf, liegen zu

    6.
    gledati na (paziti na) schauen auf, Wert legen auf, na denar: das Geld zusammenhalten
    gledati na modo [modebewußt] modebewusst sein
    gledati na tradicijo [traditionsbewußt] traditionsbewusst sein
    gledati na cene [preisbewußt] preisbewusst sein
    |
    gledati postrani figurativno von der Seite ansehen/scheel ansehen
    spoštljivo gledati aufblicken zu
    gledati zviška koga herabblicken auf, herabschauen auf
    obožujoče gledati koga (jemanden) anhimmeln
    zaljubljeno gledati koga (jemandem) verliebte Augen machen
    figurativno gledati kot tele nova vrata vor (etwas) stehen wie der Ochs vorm Berg/stehen wie die Kuh vor einem neuen Tor
  • globóko prislov deeply, deep

    globóko ganjen deeply moved
    globóko občuten heartfelt
    globóko zakorenínjen deeprooted
    globóko dihniti to draw a deep breath
    globóko kopati to dig deep
    globóko vzdihniti to heave a deep sigh
    biti globóko zamišljen to be deep in thought
    biti globóko zadolžen, tičati globóko v dolgovih to be deep in debt, up to one's eyes (ali ears, neck) in debt
    delati globóko v noč to work deep (ali far) into the night
    tiha voda globóko dere still waters run deep
    globóko zajeti sapo to take a deep breath
  • gloire [glwar] féminin slava; ponos, dika; čast; sijaj; gloriola, glorija, svetniški sij, obstret; slavna oseba

    gloire éternelle večna slava
    à la gloire de quelqu'un v slavo, v čast komu
    gloire à ...! slava, čast (komu)!
    avide de gloire slavohlepen
    couvert de gloire ovenčan s slavo
    passion féminin de la gloire slavohlepnost
    temple masculin de la gloire hram slave
    courir après la gloire loviti slavo
    se couvrir de gloire ovenčati se s slavo
    être au sommet de la gloire biti na vrhuncu slave
    se faire gloire de quelque chose biti ponosen na kaj, ponašati se z
    mettre sa gloire à, en quelque chose svojo čast staviti za kaj
    rendre gloire à quelqu'un, quelque chose, chanter la gloire de quelqu'un, quelque chose slaviti koga, kaj, poveličevati
    rendre gloire à la vérité izkazati čast resnici
    tirer gloire de imeti slavo od
    travailler pour la gloire delati za slavo, za čast, brez materialnih koristi
  • gloriole [glɔrjɔl] féminin slavohlepnost, nečimrnost; varljiva, borna slava

    agir, faire quelque chose par gloriole delati, napraviti kaj iz nečimrnosti
  • glose [gloz] féminin razlaga, glosa, opazka

    glose marginale obrobna opazka; pluriel komentar
    mettre des gloses en marge d'un texte delati opazke na rob teksta
  • gluh (-a, -o) taub, medicina gehörlos
    gluh in slep medicina taubblind
    čisto gluh stocktaub
    figurativno tišina: lautlos; sprejemnik, oddajnik: empfangstot
    biti gluh taub sein
    figurativno gluh za argumente ipd.: sich verschließen vor
    delati se gluhega sich taub stellen
    figurativno govoriti gluhim ušesom für/gegen eine Wand reden
  • glúh sourd

    gluh na enem ušesu sourd d'une oreille
    gluhega se delati faire la sourde oreille
    gluh za vse prošnje sourd à toutes les prières (ali supplications)
    pridigati gluhim ušesom prêcher dans le désert, parler à des sourds
    gluh ko zemlja sourd comme un pot
  • glúh sordo

    gluh na eno uho, na obe ušesi sordo de un oído, de los dos oídos
    gluh za (nasvete) sordo a (los consejos)
    narediti koga gluhega ensordecer a alg
    delati, narediti se gluhega hacerse el sordo; fam hacerse el sueco
    pridigati gluhim ušesom predicar en desierto
  • gneča samostalnik
    1. (o ljudeh) ▸ tömeg, csődület
    gneča pred vrati ▸ tömeg az ajtó előtt
    gneča na cesti ▸ tömeg az úton
    gneča na smučišču ▸ tömeg a sípályán
    obtičati v gneči ▸ tömegben reked
    velika gneča ▸ nagy tömeg
    nepopisna gneča ▸ leírhatatlan tömeg
    jutranja gneča ▸ reggeli tömeg
    prometna gnečakontrastivno zanimivo forgalmi dugó
    gneča v trgovini ▸ tömeg az üzletben
    delati gnečo ▸ csődületet okoz
    izogniti se gneči ▸ kikerüli a tömeget
    prebijati se skozi gnečo ▸ tömegen átverekszi magát

    2. (o stvareh) ▸ zsúfoltság
    Srce bi me bolelo, če bi morala še ohranjena oblačila metati proč, ker delajo gnečo v omari. ▸ Fájna a szívem, ha helyhiány miatt ki kellene dobnom a megőrzött ruhadarabokat is.
    Gnečo v elektronskih predalih zmanjšujejo filtri proti spamu, ki preprečujejo vstop nezaželene elektronske pošte. ▸ Az elektronikus postaládák terhelését a levélszemétszűrők csökkentik, amelyek megakadályozzák a nem kívánt levelek beérkezését.
  • gnōrri m, f pog.
    fare lo gnorri delati se neumnega
  • go in neprehodni glagol
    vstopiti

    go in for gojiti, ukvarjati se, lotiti se; udeleževati se
    go in and win! glavo pokonci!
    go in for an examination delati izpit
  • gonfler [gɔ̃fle] verbe transitif napihniti, figuré napolniti (de z); verbe intransitif

    se gonfler napihniti se, nabrekniti, oteči; napojiti se (de z)
    gonfler le ballon, les pneus de la voiture napihniti žogo, pnevmatike avtomobila
    gonfler un résultat namerno pretiravati rezultat (uspeh)
    son genou s'est mis à gonfler koleno mu je začelo otekati
    le gâteau a gonflé kolač je vzhajal
    son cœur se gonfle žalost se ga loteva, žalosten postaja
    se gonfler (figuré) napihovati se, biti nadut, delati se važnega; narasti (vode ipd.)
  • gòniti gȍnīm
    I.
    1. preganjati, zasledovati: goniti zeca, neprijatelja
    2. izganjati: goniti zle duhove
    3. gnati, poganjati: goniti stoku; goniti stroj, mašinu
    4. priganjati: otac ga goni da uči; goni je noću da radi; nije mi ugodno hodati po toj vrućini, ali posao me goni
    5. siliti, nagovarjati: čežnja za svojima gonila ga je da se vrati u zemlju
    6. siliti, tiščati: dim od cigarete gonio je nepušače na kašalj; on oseti da ga goni na mokrenje
    7. nesti: revolver daleko goni
    8. dial. opravljati: goniti neki zanat
    9. goniti vjetar kapom delati nekaj nesmiselnega; goniti lisicu, a istjerati vuka zasledujoč določen cilj priti do presenetljivega rezultata; tvrdoglavo goniti svoje trmasto goniti svojo; goniti šalu uganjati burko
    II. goniti se
    1. preganjati se, zasledovati se: poslije bitke neprijatelj se goni po bitki moramo sovražnika preganjati, zasledovati
    2. prepirati se: naši cari zakon pogaziše, počeše se krvnički goniti
    3. goniti se, pojati se: kad se mačke gone; krave se gone ili vode
    4. pravdati se: goniti se po sudu; naši stari nisu se za svaku sitnicu gonili
  • gordo debel, mesnat, tolst; trd (voda); velik(anski); robat; bogat, mogočen, silen

    perra gorda novec za 10 stotink
    premio gordo glavni zadetek v loteriji
    ¡ésta si que es gorda! tu se pa že vse neha!
    hacer la vista gorda delati se, kot da nič ne vidimo
    buenas y gordas lepa stvar!
    estar muy gordo biti zelo debel
  • gota ženski spol (dežna) kaplja; protin, revmatizem

    gota militar (med) kronična kapavica
    gota serena (med) črna slepota
    quedó sin gota de sangre kri mu je oledenela od strahu
    sudar la gota gorda delati kot črna živina, kri potiti
    no se ve (ni) gota tema je kot v rogu
    gota a gota v kapljah, po kapljah
    gota a gota se llena la bota z vztrajnim delom se vse doseže
    parecerse alg como una gota de agua a otra biti si podoben kot jajce jajcu
    gotas pl (zdravilne) kapljice
    café con gotas (španska) črna kava z rumom ali janeževcem
  • grabuge [grabüž] masculin, familier hrup, prepir, pretep; škandal

    faire du grabuge delati škandal
  • grain [grɛ̃] masculin zrno; kroglica; botanique jagoda; keper (tekstil); médecine brazgotina; pluriel zrnje, žito; figuré zrnce, trohica; semensko zrno; histoire gran (= 0,0648 g); technique kamnarsko dleto

    à grain fin, à gros grain drobno-, debelozrnat
    c'est un petit grain to je plohica, nenaden naliv
    grain de beauté lepotni obliž(ek)
    grains d'un collier kroglice ogrlice
    grain de ladre (médecine) ogre na obrazu
    grain d'orge ječmenovo zrno, ječmen na očesu
    grain de raisin grozdek, grozdno zrno
    grain de sel zrno soli (tudi figuré); bistroumen domislek, dovtip(nost)
    grain de vent vihar
    eau-de-vie féminin de grain žitno žganje
    avoir son grain (familier) imeti ga pod kapo
    avoir un grain (de folie) biti trčen, prismojen
    y mettre son grain de sel (figuré) delati opazke (k pogovoru, ki se nas ne tiče)
    ne savoir grain de quelque chose pojma ne imeti o čem
    séparer l'ivraie du bon grain (figuré) ločiti pleve (ljuljko) od pšenice
    veiller au grain (familier) varovati se, paziti
    voir venir le grain predvidevati nesrečo, nevarnost