Franja

tonírati -am tonirati, davati, dati čemu osnovni ton

tornar vrniti (se); nazaj dati; obrniti; spremeniti v

tornar a hacer (= volver a hacer) še enkrat napraviti
tornar del viaje vrniti se s potovanja
tornar por alg. iti po koga
tornarse obrniti se; spremeniti se
tornarse encarnado rdeč postati

torturer [tɔrtüre] verbe transitif mučiti, trpinčiti, dati na natezalnico; delati silo (besedilu)

visage masculin torturé od muke spačen, izmučen obraz
la faim les torture lakota, glad jih muči
torturer un texte popačiti besedilo
se torturer le cerveau, l'esprit glavo si ubijati, beliti

trade-mark [tréidma:k]

1. samostalnik
trgovina tovarniški zaščitni znak

2. prehodni glagol
dati zakonsko zaščititi (znak)

trā-dō -ere -didī -ditum (iz *trāns-dō)

1. preda(ja)ti, odda(ja)ti, izda(ja)ti, izročiti (izročati, izročevati), vročiti (vročati, vročevati): equum comiti V., Perdiccae anulum Cu., pecuniam quaestoribus L., praedia filio Ci., testamentum legendum H., Sextius per manus traditus C. od roke do roke, iz rok v roke, fasces stramentorum per manus inter se Hirt. podajati si, possessiones et res (posestva in premičnine) creditoribus C., loca alicui libera O. prepustiti v prosto uporabo, litterae praetoribus traduntur Ci.; pren.: regnum L., consulatum per manus S. iz rok v roke = neposredno; pesn. z inf.: tristitiam tradam portare ventis H.

2. occ.
a) prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), zaupati, poveriti (poverjati): Alcibiadi res publica tradita est N., C., imperium navium legato ademisti, Syracusano tradidisti Ci., alicui custodiam navium C., alicui exercitum S. vodstvo vojske, poveljstvo nad vojsko, alicui partem copiarum Cu., alicui agmen ducendum Cu., alicui turrim tuendam C., mihi Sicilia defendenda (v obrambo) tradita est Ci., alicui provinciam administrandam Auct. b. Alx.; tudi samo provinciam S., alicui obsides custodiendos C., uxori cogitationes intimas tradere T., te in disciplinam (pouk) meam tradideras Ci., Senecae in disciplinam traditus Suet., tradere pueros magistris Ci., O., pueros rhetori (rhetoribus) Q., Suet., ei filiam neptem T. dati za ženo; enako: tradita est Pico O., alicui sororem in matrimonium dare Eutr.; toda: uxorem alteri tradere N. prepustiti drugemu, odstopiti drugemu.
b) (živo) priporočiti (priporočati): aliquem non dignum H., aliquem alicui Ci., aliquem alicui tradere et commendare C., alicui omnem rem atque causam seque totum commendare atque tradere Ci.; tako tudi: tradere se eius fidei ali in eius fidem S.
c) izročiti (izročati) v (za, kot) zaščito (varstvo), dati (dajati) v (za, kot) zaščito (varstvo), zaupati v (za, kot) zaščito (varstvo): alicui decem satellites Cu., equites Romanos satellites alicui S., idoneos alicui centuriones Hirt.
d) izročiti (izročati), izda(ja)ti, preda(ja)ti: sceleris auctores Cu., perfugas S., nihil finium Eutr., arma, urbem, obsides, captivos, Galliae possessionem alicui C., aliquem magistratui N., aliquem vivum C., Cu., aliquem Romanis in servitutem C., Lentulum in custodiam Ci., aliquem vinctum, aliquem in vincula Cu., servos ad supplicium Ci., aliquem ad excruciandum Auct. b. Alx., se alicui C. vdati (predati, podati) se komu.
e) na milost in nemilost ali izdajalsko prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), izda(ja)ti: imperium servo, regnum hostibus Cu., feris populandas (v pustošenje) terras O., urbem diripiendam (v plenjenje) militibus Eutr., quos tradituros sperabas, vides iudicare Ci., alicui patrios penates O., causam (sc. suam) adversariis Ter., tradimur, heu! Cl.
f) proda(ja)ti: aliquem dominis O., quācumque summā luxuriae domum Ph.
g) (refl.) vda(ja)ti se, preda(ja)ti se, prepustiti (prepuščati) se: N., Pl. idr., se totum Pompeius Caesari tradidit Ci., se totum rei publicae Ci., totos se voluptatibus Ci., se quieti Ci., se studiis vel otio Plin. iun., ex seditiosā ac tumultuosā vitā se in studium aliquod quietum Ci. umakniti in vdati se.

3. metaf.
a) tako rekoč kot dediščino potomcem zapustiti (zapuščati): inimicitias posteris Antonius in Ci. ep., posteris suis amplitudinem nominis Ci., opus posteritati famaeque Cu., mos a maioribus traditus Ci., N. ali consuetudo a maioribus tradita Ci. star (ustaljen) običaj, stara (ustaljena) navada, opes a maioribus traditae Cu., sacrilegium a conditoribus traditum Cu.; traditum est z ut ali inf.: Cu., L. star (ustaljen, uveljavljen, ukoreninjen) običaj, stara (ustaljena, uveljavljena, ukoreninjena) navada (šega) je.
b) ustno ali pis(me)no potomcem ali spominu „preda(ja)ti“, izročiti (izročati), prenesti (prenašati), poročati, sporočiti (sporočati), naznaniti (naznanjati), priobčiti (priobčevati), povedati, pripovedovati: hoc ubi alius alii tradiderat C., clamorem proximis C., sic vulgus, traduntque metus, nec poscitur auctor Sil. in tako širi ljudstvo strah, qualia multa historia tradidit Ci., quarum nomina multi poëtae memoriae tradiderunt L., eius pugnae memoriam posteris tradiderunt L., varios sermones immortalitati scriptis suis tradidit Ci., quo verius tradere posteris possis Plin. iun.; z ACI: Plin. idr., ipsum regem tradunt … se abdidisse L., quos supplicium de matre sumpsisse poëtae tradiderunt Ci., annales tradunt … L.; pri glag. v pass. z NCI: Lycurgi temporibus Homerus etiam fuisse traditur Ci. je baje živel; redko pri glag. v pass. stoji ACI: L., Cu., Africanum, Laelium doctos fuisse traditum est Ci.; z odvisnim vprašanjem: an tantum animo roboris fuerit non traditur certum L., haud traditur metune an obortā seditione Cu., unguenta quis primus invenerit non traditur Plin.; kot vrinjeni stavek: Front., nam utrumque traditur ali sic enim est traditum L.
c) occ. predavati, učiti, poučevati, razlagati: elementa loquendi Ci., praecepta Sen. ph., praecepta dicendi Ci., haec subtilius Ci., initia operum C., multa de sideribus, de rerum naturā iuventuti tradunt C., Midas, cui Orpheus orgia tradiderat O., quae ab quoque traduntur C. kar uči ta in oni, quae de officiis tradita a philosophis et praecepta sunt Ci., virtutem hominibus instituendo et persuadendo Ci., si qua est in iis culpa tradentis (učitelja) Q.

trafficare

A) v. intr. (pres. traffico)

1. trgov. trgovati:
trafficare in articoli di plastica trgovati s plastičnimi proizvodi

2. delati, dati si opravka:
trafficare per le pulizie pospravljati

B) v. tr. slabš. prodajati

trafiquer [trafike] verbe transitif, verbe intransitif trgovati, kupčevati; péjoratif črnoborzijaniti; izvleči dobiček (de iz), izkoristiti (de quelque chose kaj); dati se podkupiti (o uradniku); (populaire) goljufati pri prodaji blaga

trā-iciō (soobl. prvotnega trāns-iciō) -ere -iēcī -iectum (trāns in iacère)

I.

1. čez (preko) vreči, metati, ustreliti (streljati), položiti (polagati), prenesti (prenašati), (po)čez dati (dajati), déti, dejáti (dévati): neque ullum telum traiciebatur C., vexillum trans vallum traiecit L., pontibus traiectis Hirt. (po)čez položiti moste (mostove) (od stolpa do stolpa); pesn.: funis traiectus V. okoli (jambora) ovita vrv, malis antennisque de nave in navem traiectis L. čez upogniti, upogniti, tako da molijo nad (čez) … , pondus (sc. corporis) equo alterno Pr., pedes super acervos Pr. ali per ardentes acervos membra O. preskočiti; pren.: arbitrium traiecit in omnes O. je prenesel, ex illius invidiā aliquid in te traicere Ci.

2. vtakniti (vtikati) skozi kaj, pretakniti (pretikati): perticas Varr., traiectus per aures surculus Plin.

3. preli(va)ti, presuti (presipati, presipavati): aliquid in alia vasa Varr.

4. metaf. spraviti (spravljati), prepeljati (prepeljevati, prepeljavati), voziti, prevesti (prevažati) kam (v, na, čez kaj): Athenas magnam partem fortunarum suarum traiecit N., pecora in saltūs Iust., legiones in Siciliam L., copias trans flumen C. ali trans fluvium L.; pass.: traiectus in Africam Ci. ali in Galliam T.; z acc. (redkeje abl.) predmeta, s katerim se vrši dejanje; ta acc. je odvisen le od praep., s katero je glag. zložen: Caesar equitum partem flumen transiecit C., exercitus Pado traiectus Cremonam L.; refl.: sese duabus navibus in Africam L., sese ex regiā ad aliquem C., sese Alpes Brutus in Ci. ep.; pren.: traicere verba Ci. prestaviti (prestavljati), premestiti (premeščati), dolore lateris traiecto in cor H. bolečina je udarila na srce. —

II.

1. prekoračiti (prekoračevati) kaj, prepeljati (prepeljevati, prepeljavati) se, voziti, prevesti (prevažati) se čez kaj, preko česa, prebroditi kaj, prebresti kaj, prebi(ja)ti se čez kaj, iti (priti) čez kaj, prek(o) česa, preiti (prehajati): ratibus Trebiam L., Rhodanus traiectus L.; obj. ni izražen: classis ex Africa traicit (sc. mare) L., traicere classe praedatum in Africam L., Aegaeo mari traiecit L., ex Hispania in Mauretaniam L., Cassandriam inde L., huc hibernis iam mensibus Suet., nando (sc. flumen) L., Suet. preplavati reko, plavati čez reko; pren.: ad nos traiecturum illud incendium esse L. ali traiecturum id malum in coloniam L. da udari (preide) na (v) …

2.
a) metaje preseči (presegati, presezati) kaj s čim: murum iaculo Ci. (metalno) kopje vreči (metati) čez zidovje.
b) prebosti (prebadati), predreti (predirati): pilum mittit atque murum traicit C., aliquem gladio Auct. b. Alx., aliquem venabulo L., ei femur tragulā traiecit C., lanceā infestā medium femur alicuius Hirt., cervum sparo tragulāve Varr. fr., tegimentum tormento C., sibi gladio pectus Auct. b. Afr., se cultro coquinari Varr.; pesn.: sagitta … tempora ferro traicit (po novejših izdajah transigit) V.; z gr. acc.: traiectus terga sagittā O.; occ. predreti (predirati) kaj, prodreti (prodirati) skozi kaj, prebi(ja)ti kaj, prebi(ja)ti se skozi kaj: magna pars equitum mediam traiecit aciem L.

tram¹ [træm]

1. samostalnik
britanska angleščina cestna železnica, tramvaj; tramvajski voz
mineralogija voziček v rudniku, hunt; tramvajska tračnica, tirnica
tehnično vzpenjača; tekalni žerjav

to go by tram peljati se s tramvajem

2. prehodni glagol
prepeljati s huntom
neprehodni glagol (tudi tram it)
peljati se s tramvajem; dati v obrat ali vzdrževati tramvajsko progo

trammel [træml]

1. samostalnik
(= trammel net) vlečna mreža; spona, napenjalni jermen (pri konju); kavelj za kotel nad ognjiščem
množina okovi, spone, verige; zapreke, ovire; cokla
tehnično šestilo za načrtanje elipse

trammel of etiquette spone (okovi) etikete

2. prehodni glagol
ovirati, zavirati; preprečiti; dati spono (konju); zvezati, ujeti (tudi figurativno)

trammel(l)ed by prejudices ujet v predsodke

transiger [trɑ̃ziže] verbe intransitif poravnati se, pogoditi se (avec z); popustiti (sur quelque chose v čem), dati koncesije, odstopiti od (česa); paktirati (avec s)

je ne transige pas là-dessus ne popustim v tem, ne odstopim od tega
transiger avec son devoir nemarno opravljati svojo dolžnost
il vaut mieux transiger que plaider boljša je poravnava kot pravdanje

trāns-mittō (trā-mittō) -ere -mīsī -missum (trāns in mittere)

I. trans.

1. poslati (pošiljati), odpraviti (odpravljati) ali spraviti (spravljati) čez (skozi) kaj, preko česa, na drugo stran, prepeljati (prepeljevati, prepeljavati): Pl., Col. idr., legiones Vell., pecora in campum T. spraviti (sc. čez vodovje), prepeljati, equitatum celeriter (čez reko) C., cohortem Usipiorum in Britanniam T., classem in Euboeam ad urbem Oreum L., magna classis in Siciliam transmissa L., Ligures in naves impositos praeter oram Etrusci maris Neapolim L.; pren.: bellum in Italiam L. ali cum opibus suis vitia quoque Romam Iust. zanesti (zanašati), vim in me T. uporabiti (uporabljati), poseči (posegati) po …

2. pustiti (puščati), spustiti (spuščati) čez ali skozi (kaj): equum per amnem L., exercitum per fines L. vojski dovoliti prehod čez ozemlje, ut vehem faeni large onustam transmitteret Plin., lucem Sen. ph. prepuščati, imbres Plin., Favonios Plin. iun., venenum transmisit alvo T. je dal od sebe, je vrgel iz sebe, je izbruhal; pren. prepustiti (prepuščati) = pozabiti (pozabljati): animo … transmittente quicquid acceperat Sen. ph. pozabljajoč, pozabljiv; occ.
a) prebosti (prebadati), pretakniti (pretikati), predreti (predirati) kaj s čim, zabosti (zabadati) kaj v kaj ali skozi kaj, vtakniti (vtikati) kaj skozi kaj: pectus cuspide Sil., pectus transmittit cuspis Sil., facem per pectus Sen. tr., acum duplicem muliebrem capillum ducentem Cels.
b) (po)čez (poprek) položiti (polagati): transmissum per viam tigillum L., super templum Augusti ponte transmisso Suet.

3. mimo pustiti (puščati): agmina Val. Fl., hastam Stat.

4. metaf.
a) prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), zaupati, preda(ja)ti, poveriti (poverjati), dati (dajati) v roke komu kaj: poma servis T., huic hoc tantum bellum Ci.
b) preda(ja)ti, preodda(ja)ti, odstopiti (odstopati), prepustiti (prepuščati): hereditatem filiae Plin. iun., munia imperii T., res matris alicui Ap.; z nakupom: ut illam transmittas sibi Pl.
c) posvetiti (posvečati): suum tempus temporibus amicorum Ci., vigiles operi noctes Suet.
d) „puščati mimo“ = prebi(ja)ti, preživeti (preživljati), presta(ja)ti: tempus Plin. iun., quattuor menses hiemis inediā Plin., steriles annos Stat., ille, cui multi anni transmissi sunt Sen. ph. so prešla, secessūs voluptates Plin. iun. uži(va)ti, okusiti (okušati), discrimen (nevarnost, odločilni trenutek pri bolniku) Plin. iun., febrium ardorem Plin. iun.
e) ne (z)meniti se za kaj, ne ozreti (ozirati) se na kaj, vnemar pustiti (puščati), pri miru pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati), opustiti (opuščati): apud quos inania transmittuntur T., Hypaepeni transmissi ut minus validi T., leo … imbelles vitulos transmittit Stat. se … ne dotakne, transmittere Gangem Cu. opustiti zavojevanje Gangesa, Iunium mensem T. pustiti, da preteče; poseb. v govoru izpustiti (izpuščati), ne omeniti (omenjati), ne vzeti (jemati) v misel (obravnavo, pretres, o(b)zir, poštev), ne meniti se za kaj, ne ozirati se na kaj, zamolč(ev)ati, (molče) preskočiti (preskakovati): Scaurum (sc. Vespasiani nomen) silentio T., sententiam silentio T., haud fas, Bacche, tuos tacitum transmittere honores Sil., qui in praeturā omnibus edictis sine honore ac mentione ullā eum transmiserat Suet. —

II.

1. intr. prepeljati (prepeljevati, prepeljavati) se, voziti se, peljati se, prevažati se čez, preko česa kam: Suet. idr., sin ante transmisisset Ci. ep., ab eo loco conscendi (sem se vkrcal), ut transmitterem Ci. ep., Cyprum Cu., inde transmittebam Ci., Uticam a Lilybaeo, ex Sardiniā in Africam L.; pass. impers.: in insulam transmissum est L.; metaf. (k drugi stranki, na drugo stran) prestopiti (prestopati): ad Caesarem Vell.

2. prekoračiti (prekoračevati), prečiti, prečkati, iti čez (preko) česa, preiti (prehajati) čez ali skozi kaj, prehoditi, prehite(va)ti, preleteti (preletati, preletavati), preteči (pretekati), (pre)pluti, preplavati, plavati čez kaj, preko česa (z acc. kraja, ki pa je zgolj odvisen od praep. trans): Alpes L., Hiberum L., Euphratem ponte T., fluvium nando Stat., lacum nando Sil., mare Plin. preplavati, tot maria Ci. (o osebah) prepluti, grues maria transmittunt Ci., cervi campum cursu transmittunt V., transmittere cursum (pot) V., murales fossas saltu Stat. preskočiti; pass.: quos (sc. sinūs) transmitti oporteret Ci. ep., flumen ponte transmittitur Plin. iun., transmisso amne Tigri T., clementi transmisso clivulo Ap.

3. čez kaj, skozi kaj, prek(o) česa vreči, metati, zagnati (zaganjati), pognati (poganjati): tectum lapide vel missili Plin., flumina disco Stat.; pesn. metaf.: quantum Balearica torto funda potest plumbo medii transmittere caeli O. premeriti.

trāns-nōminō -āre -āvī (trāns in nōmināre) dati drugo ime, preimenovati, prekrstiti (prekrščevati): Septembrem mensem et Octobrem Germanicum Domitianumque Suet., Pansam se Suet., qui prior et Christum suum in homines annuntiaret et Iesum transnominaret Tert.

transplant [trænsplá:nt]

1. prehodni glagol
botanika, medicina presaditi; premestiti, prenesti; transplantirati; preseliti (to v)
neprehodni glagol
dati se presaditi

2. samostalnik [trǽnspla:nt]
presaditev
medicina presadek, transplantat

travailler [travaje] verbe intransitif delati, ustvarjati; truditi se, naprezati se; zviti se, kriviti se (les); chimie vreti; verbe transitif obdel(ov)ati; vaditi se (son piano na klavirju); obiskovati (odjemalce) (trgovski potnik); figuré nadlegovati, mučiti, ne miru dati (quelqu'un komu), vznemirjati, skrbeti, povzročiti skrbi (quelqu'un komu)

travailler dur, d'arrache pied trdo, neprestano delati
travailler comme un forçat, comme un nègre, comme un bœuf, comme une bête de somme delati kot črna živina
travailler une matière scolaire študirati šolski predmet
travailler la pâte gnesti testo
travailler à perte (commerce) delati z izgubo
travailler de la tête duševno delati
travailler son style piliti svoj slog
travailler la terre obdelovati zemljo
son argent travaille njegov denar ustvarja dohodek
faire travailler son argent naložiti denar, da ustvarja dohodek
le bois travaille les se krivi
la fièvre me travaille mrzlica me trese
faire travailler sa matière grise napenjati možgane
(familier) il travaille du chapeau on je nor
il travaille à me nuire prizadeva si, da bi mi škodil
la pâte travaille testo vzhaja
le vin travaille vino vre

tree [tri:]

1. samostalnik
drevo; steblo, deblo
zastarelo križ, vislice
tehnično gred, vreteno

tree of bearing age rodovitno drevo
tree of knowledge of good and evil Biblija drevo spoznanja
tree calf fino telečje usnje za vezavo knjig z liki, podobnimi steblom
boot tree kopito za škornje
cross trees navtika lesen križ na vrhu jambora
family tree, genealogical tree rodovnik
rose tree rožni grm
at the top of the tree figurativno na največjem položaju v svojem poklicu
to be up a tree pogovorno, figurativno biti v stiski, v škripcih, v brezizhodnem položaju
he cannot see the wood for the trees figurativno zaradi dreves (od samih dreves) ne more razpoznati gozda
as the tree is, so is the fruit jabolko ne pade daleč od drevesa

2. prehodni glagol
pognati, spoditi (žival) na drevo; dati na kopito
figurativno, pogovorno spraviti v škripce, v stisko, v težave (koga)

the dog treed the squirrel pes je prepodil veverico na drevo

trigger [trigə]

1. samostalnik
petelin na puški, sprožilo; sprožilec (pri fotografskem aparatu)
narečno cokla

to pull the trigger sprožiti
quick on the trigger ki hitro reagira; odrezav, uren

2. prehodni glagol
sprožiti (tudi trigger off)
dati povod za, biti posledica (česa)

trouble² [trəbl] prehodni glagol
zbegati, vznemiriti, razburiti, preplašiti; zaskrbeti, mučiti, (pri)zadeti; nadlegovati, sitnariti (komu), motiti, privesti (koga) v neprijeten položaj, v težave; prositi (koga) (for za); (redko) (s)kaliti, zburkati (vodo)
neprehodni glagol
vznemiriti se, razburiti se (about zaradi)
mučiti se, trpeti (about zaradi)
(po)truditi se, da(ja)ti si truda

troubled waters figurativno zapleten, težaven položaj
to be troubled about delati si skrbi gledé
to be troubled in mind biti zelo vznemirjen (zmeden, prizadet)
to trouble s.o. at work motiti koga pri delu
to trouble o.s. brigati se za kaj, (po)truditi se za kaj
don't trouble (yourself) ne trudite se; že dobro
to fish in troubled waters v kalnem ribariti
history does not trouble me at all zgodovina mi ne povzroča nobenih težav
may I trouble you for the salt? vas smem nadlegovati, prositi za sol?
don't let it trouble you ne delajte si skrbi zaradi tega!
to trouble one's head about s.th. beliti si glavo zaradi česa
to pour oil on troubled waters figurativno pomiriti razburjenje, narediti mir
my teeth trouble me very much imam hud zobobol

trust² [trʌst] prehodni glagol & neprehodni glagol
verjeti (komu, čemu), zanesti se (in na); zaupati (komu), imeti zaupanje v; dati komu kredit; zaupati, poveriti (komu) (with s.th. kaj)
trdno upati, pričakovati, verjeti (that da)
biti prepričan; upati si, tvegati

do not trust him with your watch! ne zaupaj mu svoje ure!
trust him to say that! to je tipično zanj!
trust to luck zaupaj sreči!
a man not to be trusted človek, ki se nanj ne moreš zanesti
I trust he is not hurt upam, da se ni poškodoval
to trust o.s. to s.o. zaupati se komu, zaupno se obrniti na koga
can his word be trusted? ali lahko zaupamo njegovi besedi?
I can trust my children with her lahko ji zaupam svoje otroke
you cannot trust a child in the streets after dark ne morete brez skrbi pustiti otroka na ulici, ko se začne nočiti
she was trusted with child dali so ji otroka v skrbstvo (varstvo)
I cannot trust you out of my sight niti za hip vas ne morem izgubiti iz vida (iz bojazni, da ne napravite kake neumnosti)
you can trust him for any amount lahko mu kreditirate katerokoli vsoto
to trust to luck zaupati v (zanašati se na) srečo

tub² [təb] prehodni glagol
dati v sod (kad, čeber); kopati, umivati (otroka) v kadi, v banji; posaditi (rastlino) v čebriček
šport, sleng poučevati koga v veslanju
mineralogija obložiti (jašek) z jekleno, za vodo neprepustno oblogo (obojem, opažem)
neprehodni glagol
pogovorno kopati se(v banji)
šport, sleng veslati v čolnu za urjenje