Franja

popréj antes

malo poprej poco antes
kot poprej como antes
dan poprej la víspera, el día antes

por za; skozi, čez, po; na, v; zaradi; s, z, s pomočjo; kar se tiče; v korist

lo ha recibido por mí dobil je to po mojem posredovanju
ganar el pan por sí mismo sam si služiti kruh
por consiguiente potemtakem, zatorej
eso le pasa por ligero tega je kriva njegova lahkomiselnost
por mí kar se mene tiče, zaradi mene
no lo hago por difícil ne delam tega, ker je (tako) težko
preguntar por algn vprašati za koga
por escrito pismeno
por dicha, por fortuna na srečo, k sreči
por fuerza s silo
por señas s kretnjami
hablar por lo bajo tiho govoriti
de por sí sam (od sebe); iz svoje volje
por París čez (via) Pariz
partir por (ali para) París odpotovati v Pariz
echar por el suelo na tla zagnati
de 10 por arriba nad deset, od deset naprej
andar por ahí potepati se
por agosto v avgustu, avgusta
(desde) por la mañana (od) davi, (od) danes zjutraj
por aquellos tiempos tisti čas, takrat
estoy por V. na uslugo sem Vam! na voljo sem Vam!
está loco por ella zateleban je vanjo
tengo por sin duda que... smatram za dognano, da ...
tres veces por día trikrat na dan
por dos po dva
dos por cinco dvakrat pet
el cinco por ciento 5%
por lo demás sicer
por lo que yo sé kolikor jaz vem
ir por leña iti po drva
¡vaya por él! pojdite ponj!
está por llegar takoj bo prišel
en lo por venir v bodoče, v prihodnje
la cuenta está (ali queda) por pagar račun še ni plačan
por decirlo así tako rekoč
no es por alabarme, pero... ne da bi se hotel hvaliti, toda ...
por cierto naravno, pač; sicer, zares
por lo demás sicer
por fin končno
por si acaso če slučajno, za vsak primer
por tanto zato, zaradi tega
por poco skoraj
¡sí, por cierto! da, gotovo!
por que (= porque) ker
(= para que) da bi
¿por qué no viene? zakaj ne pride?
sin qué ni por qué brez vzroka, meni nič tebi nič
por más (ali mucho) que grite naj še toliko vpije
por bueno que fuese naj bo še tako dober
por si no viene če slučajno ne pride

poróčen¹ wedding, arhaično bridal; marriage

poróčna ceremonija wedding ceremony
poróčno darilo wedding present
poróčni list marriage certificate, marriage lines pl
poróčni kolač wedding cake
poróčno kosilo, gostija wedding breakfast
poróčna obleka wedding dress
poróčno potovanje honeymoon
poróčni prstan wedding ring
poróčni dan wedding day

poróčen² de boda; nupcial

poročni dan día m de la boda
poročno darilo regalo m de boda
poročna koračnica (slovesnost, priča) marcha f (ceremonia f, padrino m) de boda
poročni list partida f de matrimonio
poročna pojedina banquete m de bodas
poročna obleka vestido m de novia (ali nupcial)
poročno potovanje viaje m de novios (ali de bodas)
poročni prstan anillo m de boda (ali nupcial); alianza f

poslédnji the last; (končni) final

poslédnji dan the last day
do poslédnjega moža to the last man
poslédnje olje religija extreme unction
poslédnja runda šport final round
poslédnja volja (the last) will
biti v poslédnjih vzdihljajih to be at one's last gasp, to be dying
izkazati komu poslédnjo čast to attend someone's funeral
priti v poslédnjem trenutku to come at the last moment

poslédnji (-a -e) adj.

1. (zadnji) ultimo, estremo, finale, supremo; knjiž. postremo:
poslednji dan leta l'ultimo giorno dell'anno
poslednja, zadnja ura l'ora suprema
časn. poslednje novice ultime notizie, recentissime, ultime
knjiž. poslednji pozdrav vale lat.

2. (bistven, najgloblji) ultimo, il più profondo:
iskati poslednji smisel vsega cercare la ragione ultima delle cose
boriti se do poslednjega diha lottare fino all'ultimo respiro
pren. poslednji mohikanec l'ultimo moicano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pospremiti koga na poslednjo pot accompagnare uno al cimitero, seppellire uno
izpolniti komu poslednjo voljo esaudire l'ultima volontà di qcn.
rel. poslednje reči le ultime cose
rel. poslednja sodba giudizio finale
rel. poslednje olje estrema unzione
bibl. poslednji bodo prvi gli ultimi saranno i primi

pos-sideō -ēre -sēdī -sessum (prim. potis in sedēre)

1.
a) imeti v posesti (lasti), posedovati: Ca., Ci., Pr., L., Plin., Sen. ph., Mel., Iuv., Stat., Vitr. idr., bona Ci., partem agri C., aliquid bello captum L., uniones Plin.; poseb. imeti zemljiško posest, biti zemljiški posestnik, posestvovati: Icti.
b) imeti (držati) v oblasti (v rokah, pod zasedbo): cum forum armatis catervis perditorum hominum possideres Ci.

2. metaf. imeti, posedovati: Pl. idr., nomen, huius saecli mores Pl., ingenium Ci., plus veritatis quam disciplinae Ci., magnam vim possidet paternus sanguis Ci., dea possidet diem O. dan je boginjin.

3. pren. kak kraj imeti v posesti = (pre)bivati (muditi se, zadrževati se) kje: Lucan., Mart. idr., Zephyri possidet aura nemus Pr.

post (iz italske obl. *post(i); indoev. kor. *pos (verjetno sklonska obl., morda lativ indoev. zaimka *ep-, *op-; prim. skr. ápi(-) pri, na = gr. ἔπι) k, za > pri, po, razširjen iz *po (prim. lat. ab in po); prim. skr. paścā́ zadaj, potem, kasneje, arkadsko-kiprijsko πός od, pri, po, proti, zaradi, dor. ποτί, lit. pàs pri, na, k, sl. po)

I. adv.

1. (krajevno) zadaj, zad(i): caedere … servos, qui post erant Ci., ante aut post pugnare L., sed ubi periculum advenit, invidia atque superbia post fuere S. sta bili zapostavljeni; pri glag. premikanja = nazaj, navzad: post curvantur Plin., neque post respiciens neque ante prospiciens Varr. fr.

2. (časovno) potem, zatem, pozneje, kasneje, potlej, nato: die post Ci. naslednji dan, naslednjega dne, horā post Ci.; pogosto z abl. mensurae: paulo p. Ci. ali p. paulo C., L. kmalu potem (zatem), multo p. Ci. mnogo pozneje, neque ita multo p., p. non multo N., aliquanto p. ali p. aliquanto Ci., multis annis p. Pl. ali multis p. annis Ci. mnogo let pozneje (potem), paucis p. annis Cu., anno p., biennio p. Ci., paucis diebus p. Pl. ali p. paucis diebus L., paucis p. diebus, quam discesserat Ci., longo p. tempore V., non magno p. tempore Iust., p. non longo tempore Gell., haud longe p. Gell., deinde p. N., Vell. ali p. deinde Ter., Tab. XII ap. Gell. ali p. inde Lucr., Vop., post quam gl. postquam.

3. o vrstnem redu pri naštevanju
a) (krajevno) zadaj, zad(i), nazadnje, naposled, končno: prima Cyrene est, de deinceps duae Syrtes, deinde Philaenon arae, post aliae Punicae urbes S.
b) (časovno) potem, nato: initio … post Ci., primo … p., primo … deinde … p. Ci., deinde … tum … p. Cels.; p. = postremo Pl. skratka. —

II. praep. z acc.

1. (krajevno) za (naspr. ante): post me erat Aegina, ante me Megara Ci., post equitem sedet atra cura H., collocare impedimenta p. legiones C.; metaf. (o vrstnem redu, stopnji): p. hunc Apollinem colunt C., neque erat Lydia p. Chloen H., conveniebat, ut ceteri p. Sabinum fratrem haberentur T. da naj se zapostavljajo … , naj se postavljajo za …

2. (časovno) po, od, izza: O., H., Iust. idr., p. hunc diem Pl., aliquot p. menses Ci., paucos p. dies L., p. hominum memoriam Ci., N. ali p. memoriam humani generis S. ali p. natos homines, p. genus hominum natum Ci. od pamtiveka, odkar ljudje pomnijo, odkar svet pomni; tako tudi: p. ea, post haec (hoc) s quam: p. diem tertium quam dixerat Ci., p. annum quartum, quam expulsus fuerat N. štiri leta po tem, ko … , v petem letu po tem, ko …

Opomba: Post

1. ločen od svojega sklona: p. enim Chrysippum Ci., postve eos censores L., postve ea Ci., post autem elephantos Auct. b. Afr., post autem mortem N., postque ea L.

2. sklonu zapostavljen: hunc post Ci. — Star. (so)obl. poste: Pl., Ter., Enn. fr.; pos: Q., Hier., It.

póstelja (-e) f letto; ekst. (ležišče) posto letto; (prenočišče) pernottamento;
postlati, pospraviti posteljo fare, rifare il letto
preobleči posteljo cambiare le lenzuola, cambiare il letto
uleči se na posteljo, v posteljo mettersi a letto, sdraiarsi sul letto
stranici, zglavje postelje sponde, capo del letto
postelja za dve osebi letto a due piazze
zakonska postelja letto matrimoniale
zložljiva postelja letto ripiegabile
močiti posteljo bagnare il letto
pren. dvigniti iz postelje (zbuditi) buttare giù dal letto
pren. prikleniti, prikovati na posteljo inchiodare al letto
iti zgodaj v posteljo andare a letto con le galline, andare a letto presto
evf. iti s kom v posteljo andare a letto con qcn.
pren. cel dan prekladati se po postelji starsene a letto tutto il santo giorno
pren. dajati kaj na Prokrustovo posteljo mettere qcs. sul letto di Procuste
ležati na smrtni postelji essere sul letto di morte
jur. ločitev od mize in postelje separazione dalla tavola e dal letto

pôsten fast

pôstni čas (cerkveno) Lent
pôstni dan day of abstinence, fast-day
pôstna jed, pôstna hrana Lenten food, Lenten fare; meatless food
pôstna pridiga religija Lenten sermon

pôsten de carême, maigre, d'abstinence

postni čas carême moški spol
postni dan jour moški spol maigre (ali de jeûne, d'abstinence)
postna jed (plat moški spol) maigre moški spol
postna pridiga (religija) sermon moški spol de carême
postne pridige carêmes moški spol množine

pôsten de ayuno

postni čas cuaresma f
postni dan día m de ayuno (ali de vigilia ali de abstinencia)
postna jed comida f de vigilia
postno jesti comer de vigilia
postna nedelja domingo m de cuaresma
postna pridiga (rel) sermón m de cuaresma

postn|i [ô] (-a, -o) Fasten- (čas die Fastenzeit, dan der Fasttag, obed die Fastenmahlzeit, predpis die Fastenvorschrift, jed die Fastenspeise, nedelja der Fastensonntag)

postrero zadnji, poslednji

postrer día poslednji dan

posvétiti (-im)

A) perf. tr. ➞ svetiti

1. risplendere, splendere, brillare; far luce:
pren. posvetil je dan si è fatto giorno
posveti mu po stopnicah! fagli luce sulle scale!

2. pren. respingere, ricacciare, rintuzzare; far vedere:
pošteno mu bom posvetil! glielo faccio vedere io!

B) posvétiti se (-im se) perf. impers. pren. capire, intendere, intuire:
ni se mu hotelo posvetiti non riusciva a capire

potegníti to pull; to tug; to draw (k to)

potegníti koga (za nos) to fool someone, to pull someone's leg, pogovorno to have someone on
potegníti dol to pull down
potegníti iz žepa to pull out of one's pocket
potegníti iz vode to haul (someone ali something) out of the water
močnó potegníti to tug hard (kaj at something)
potegníti nazaj (umakniti) to pull back, to draw back
potegníti koga (figurativno) to make a fool of someone, to make fun of someone, to pull someone's leg, to take someone in
potegníti se za koga to side with someone, to take sides with someone, to take someone's side
potegnil se je zanjo he spoke up for her
potegníti se za kaj to stand up for something
potegníti s kom (figurativno) to take someone's side, to side with someone
potegnil se bom zanj, naj se zgodi, kar hoče I'll stand up for him whatever happens
potegníti se (v rasti) to grow
zelo se je potegnil he has grown a great deal
dan se je potegnil the days are growing longer
potegníti se za slabotnejšega (figurativno) to take the side of the underdog

potkúsiti pòtkūsīm podrezati: potkusiti psu rep; ravnodnevica potkusila dan enakonočje je skrajšalo dan

potovanj|e¹ srednji spol (-a …) die Reise (enodnevno Tagereise, individualno Einzelreise, krožno Rundreise, počitniško Urlaubsreise, poslovno Geschäftsreise, po kopnem Landreise, po morju Seereise, tranzitno Durchreise, tja, do cilja Hinreise, v daljne dežele Weltreise, v tujino Auslandsreise, za oddih Erholungsreise, Vergnügungsreise, z avtobusom Busreise, Autobusreise, Omnibusreise, z letalom Flugreise, skupinsko Gruppenreise, Gesellschaftsreise, domov Rückreise)
agencijsko potovanje die Pauschalreise, das Pauschalarrangement
službeno potovanje die Dienstreise, die Dienstfahrt
študijsko potovanje die Studienreise, die Studienfahrt
potovanje z ladjo die Schiffsfahrt
potovanje z avtomobilom die Autoreise, die Autotour
kratko potovanje die Stippvisite
denar za potovanje das Reisegeld
priprave na potovanje Reisevorbereitungen množina
vreme za potovanje das Reisewetter
cilj potovanja das Reiseziel, dežela: das Reiseland
naveličan potovanj(a) reisemüde
organizator potovanj der Reiseveranstalter
veselje do potovanj die Reiselust
čas potovanja die Reisezeit
dan potovanja der Reisetag (prvi dan potovanja der erste Reisetag, am ersten Reisetag)
odobritev potovanja die Reisegenehmigung
spominek s potovanja das Reiseandenken
udeleženec potovanja der Reiseteilnehmer
znanec/znanka s potovanja die Reisebekanntschaft
poročilo s potovanja der Reisebericht
iti na potovanje eine Reise machen, verreisen
organizirati potovanje eine Reise veranstalten

povéčati (-am) | povečeváti (-újem)

A) perf., imperf.

1. accrescere, allargare, ampliare, ingrandire:
povečati igrišče ampliare, allargare il campo da gioco
povečati fotografijo ingrandire la foto

2. aumentare; aggravare; esacerbare, intensificare;
povečati izvoz aumentare l'export
povečati kazen aggravare la pena
povečati bolečino esacerbare il dolore, accrescere il dolore
povečati hitrost accelerare

B) povéčati se (-am se) | povečeváti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. accentuarsi, accrescersi, crescere; intensificarsi; allargarsi; aumentare, raddoppiare, ringrandire:
kriza se povečuje la crisi si sta accentuando
življenjski stroški se povečujejo iz dneva v dan il costo della vita aumenta di giorno in giorno

2. espandersi, ingrandirsi

povračílo return

kot, v, za povračílo za in return for; repayment; (kot kazen) retribution, (represalija) reprisal, retaliation; (denarja) refund, restitution
dan povračíla je prišel (napočil) the day of retribution has arrived
ostati dolžan povračílo komu to owe someone a favour
kaj sem dobil kot povračílo za svojo prijaznost? what did I get in return for my kindness?
izvajati povračílo (represalije) nad to carry out reprisals against