Franja

krík cry, shout; scream, shriek, outcry

bojni krík war cry
krík in krik hue and cry; commotion; outcry; roar
dvigniti krík in krik to set up a roar
nastal je krík in vik an outcry arose
zagnati huronski krík (figurativno) to raise the roof
zagnati krík in vik zaradi česa to make (ali pogovorno to kick up) a great commotion about something
zagnati krík in vik proti komu to rise a hue and cry against someone
mnogo krík za prazen nič much ado about nothing; a storm in a teacup

Kritik, die, (-, -en) kritika (an česa); (Rezension) ocena; unter aller Kritik pod vsako kritiko; Kritik üben an kritizirati (koga, kaj), izreči kritiko (komu); jeder Kritik spotten biti v posmeh kritiki

kritisieren kritizirati (an na)

kritizira|ti (-m) kritisieren, Kritik üben (an); napake: (Fehler) bemängeln, monieren
nenehno kritizirati herumkritisieren (an)

kriv² (-a, -o) pravo (ki je kaj zakrivil) [schuld] Schuld, schuldig, [schuldtragend] Schuld tragend
biti kriv (za) [schuld] Schuld haben/sein (für), die Schuld tragen an, die Schuld ist/liegt bei (X)
kriva stran [schuldtragender] Schuld tragender Teil
biti ločen kot kriva stran schuldig geschieden
čutiti se krivega sich schuldig fühlen
spoznati za krivega s sodbo: schuldig sprechen
krivo je to, da … figurativno es liegt daran, …

krov moški spol (-a …) pomorstvo das Deck, der Bord
pasti: čez krov über Bord
vreči čez krov figurativno über Bord werfen
na krov an Bord
-bord (glavni B-Deck, Hauptdeck, krmni Achterdeck, Hinterdeck, za avtomobile Autodeck, za čolne Bootsdeck, nosilni Ladedeck, promenadni Promenadendeck, ravni Glattdeck, zgornji Oberdeck)
premčev krov die Back
vodja krova der Bootsmann

kühlen hladiti, ohladiti, kühlen an den brennenden Durst: utolažiti, potešiti; seinen Zorn/sein Mütchen kühlen stresti jezo/nejevoljo na; seine Rache kühlen an potešiti svojo maščevalnost nad

Kunst, die, (-, Künste) umetnost; (Können) veščina; (Geschick) spretnost, umetelnost; nach allen Regeln der Kunst po vseh pravilih umetnosti; mit seiner Kunst zu Ende sein ne več vedeti naprej; das ist keine Kunst to ni nobena umetnost; bildende Kunst upodabljajoča/likovna umetnost; angewandte Kunst uporabna umetnost; die Schwarze Kunst črna magija; eine brotlose Kunst figurativ slabo plačan poklic; an jemandem seine Kunst versuchen preizkušati svoj vpliv na (koga)

kúpiti kupováti to buy, to purchase, to make a purchase (od from)

kúpiti, kupováti za gotovino to buy for cash
kúpiti, kupováti na kredit to buy on credit
kúpiti, kupováti na obroke to buy on the instalment plan
kúpiti, kupováti na račun to buy on account
kúpiti, kupováti na dražbi to buy at an auction
kúpiti, kupováti na debelo to buy wholesale, to buy in bulk, to bulk-buy
iti kupovat v trgovino to go shopping, to do the shopping
iti kupovat na trg to go shopping in the market
poceni kúpiti, kupováti to buy cheap, to buy a bargain
kúpiti, kupováti skoraj za nič, zastonj, zelo poceni to buy for a song, to buy dirt cheap
dobro kúpiti, kupováti to strike a good bargain
kúpiti, kupováti iz druge roke to buy secondhand
kúpiti, kupováti mačka v vreči to buy a pig in a poke
(pod)kúpiti, kupováti koga to bribe someone, to corrupt, to suborn someone; pogovorno to grease someone's palm

kúra¹ zoologija hen

vodna kúra water hen, moorhen
iti s kúrami spat pogovorno to turn in early
tudi slepa kúra zrno najde (figurativno) even an unskilled (ali stupid) person is sometimes favoured by luck, pogovorno mugs for luck ➞ kokoš

Kurs, der, (-es, -e) (Richtung) usmeritev, [Schiffahrt] Schifffahrt smer plovbe, [Schiffahrt] Schifffahrt, Luftfahrt kurz; an der Börse: (borzni) tečaj; (Wert) vrednost, cena; (Umlauf) obtok; (Lehrgang) tečaj; außer Kurs setzen vzeti iz obtoka; auf etwas Kurs nehmen [Schiffahrt] Schifffahrt , Luftfahrt usmeriti se k (čemu); den Kurs halten držati se smeri/kurza; den Kurs nachprüfen kontrolirati kurz; aus dem Kurs fliegen zapustiti kurz; aus dem Kurs bringen spraviti iz koncepta

kuscheln: sich kuscheln an stiskati se k, privijati se k, priže(ma)ti se k

kvantitéta quantity; size; amount; extent

zanemarljiva kvantitéta negligible quantity
neznana kvantitéta (tudi figurativno) an unknown quantity

laben osvežiti (sich se); mit Speise: okrepčati; potešiti lakoto/žejo; sich laben an naslajati se ob

lābēs -is, f (lābī)

I. abstr.

1. padec, udor, posedanje, used, useda: terrae L., agri Privernatis Ci., labes (pl.) aut repentini terrarum hiatus Ci., tantos terrae motus factos esse, ut … multis terrae locis labes factae sint terraque desederint Ci., labem dare Lucr. pasti, podreti se, l. ruinarum Iust., montium Symm.; occ. izguba semena, spermatoreja, semenotok: lectum perminxi imposuique pudendam pellibus labem Luc.; naliv dežja: labes imbris e caelo Arn.; pren.: hinc mihi prima mali labes V. prvi naval nesreče, haec illi prima mali labes, hoc initium … ruinae fuit Iust.

2. metaf. poguba, pogibel, uničenje, poraz, propad, propast, nesreča, škoda, okvara, kvar: quarta pernis pestis veniet, quanta labes larido! Pl., metuo legionibus labem Enn., videtis, in tabella iam ante quanta sit facta labes Ci., an innocentiae labem aliquam aut ruinam fore putatis? Ci., an … tu ad illam labem atque eluviem civitatis sine summa vi pervenire potuisti? Ci., an vero tu parum putas investigatas esse a nobis labes imperii tui stragesque provinciae? Ci. propad … in ugonobitev … , l. regnorum Val. Fl., Mursina l. Aur. poraz pri Murziji; occ.
a) telesna hromota (hromost) in (konkr.) telesna hiba: corporis Lucr., Suet., aegri corporis Cod. Th.
b) kuga: Amm., l. Tartarea Sil.; pren.: dedit hanc contagio labem Iuv. to kugo = to razvajenost (scrkljanost) nravi; meton. (o osebah) poguba, okvara, kvar = pogubitelj, kvaritelj, kvarljivec, ugonobitelj, ugonabljalec, ugonobljevalec: l. popli Pl., l. atque flamma rei publ. Ci., l. atque pernicies provinciae Ci. —

II. konkr. padec = kar pade na kaj

1. maroga, lisa, madež, brazdež: tractata notam labemque remittunt atramenta H., sit … sine labe toga O., victima labe carens O., una (tauro) fuit labes, cetera lactis erant O., sine labe columbae O. snežnobeli, purum et sine labe salinum Pers.

2. metaf. sramotni madež, sramota, pogrda: quid ego … illam labem atque ignominiam rei publicae querar Ci., ne hanc labem tanti sceleris in familia relinquat, id laborat Ci., est enim haec saeculi quaedam macula atque labes, virtuti invidere Ci., alicui labem inferre Ci. ali imponere L., Cu. „nadeti komu madež“ = osramotiti koga, donec dies exemit labem V. dokler čas ne izbriše (opere) madeža (sramote), carent mores labe O., carere labe adulterii O., dumque tenor vitae sit sine labe meae O., nos quoque praeteritos sine labe peregimus annos O. brez krivde, brezgrajno, famae non sine labe meae Pr., eluet pudoris labem cruor Sen. tr., abolere labem ignominiae T.; meton. (o osebah) sramota, grdoba, grdež, grdin, grdavš (grdavž): caenum illud ac labes amplissimi ordinis Ci. ta umazani grdin, habeo, quem opponam labi illi atque caeno Ci.

Opomba: Abl. sg. lābī Lucr. (5, 930).

labōriōsus 3, adv. -ē (labor2)

1. poln truda (napora), utrudljiv, naporen, težaven, trudovit: opus Pl., fabula Ter., deambulatio non l. Ter., exercitatio, exercitationes, vitae genus Ci., chartae doctae et laboriosae Cat., nihil erit iis Urbe, nihil domo sua dulcius, nec laboriosius molestiusque … provinciā Ci., utrum laboriosius an gloriosius N., operum longe … laboriosissimum L., laboriose conteri Cels., docet laboriosius Ci., semper ii diligentissime laboriosissimeque accusarunt, qui … Ci., laboriosius eruitur plumbum Plin.

2. delaven, prizadeven, priden, marljiv: industrios homines … nos commodius laboriosos (appellamus) Ci., fuit … impiger, laboriosus N., aratores laboriosissimi Ci., bos laboriosissimus socius hominis in agricultura Col., ius laboriosissime dixit Suet. nadvse vztrajno.

3. veliko hudega (težav, nadlog) prenašajoč, ubijajoč se s čim, mučeč se s čim, mučen, trapljen od koga ali česa, onemogel, star, nadložen, v trpljenju preizkušen (= gr. πολύτλας, πολυτλήμων Hom.): vos laboriosos existiment, quibus otiosis ne in communi quidem otio liceat esse Ci., quid nobis duobus laboriosius? Ci., laboriosa cohors Ulixei H., laboriosi (gen. sg.) remiges Ulixei H., homo l. Plin. iun., tuo Catullo … est laboriose Cat. se bridko (hudo) godi; act.: aerumna est aegritudo laboriosa Ci. naporna, nadležna, mučna.

lad|ja¹ ženski spol (-je …)

1. pomorstvo das Schiff; -schiff (bojna Schlachtschiff, ekspedicijska Expeditionsschiff, piratska Seeräuberschiff, kontejnerska Behälterschiff, hladilna Kühlschiff, na vesla Ruderschiff, svetilnik Feuerschiff, za prevoz rud Erzschiff, za vrtanje Bohrschiff, linijska Linienschiff, vojska oskrbovalna Nachschubschiff, Versorgungsschiff, pomožna Hilfsschiff, potniška Fahrgastschiff, Passagierschiff, vojska poveljniška Flaggschiff, reševalna Bergungsschiff, Hebeschiff, vojska sanitetna Lazarettschiff, sestrska Schwesterschiff, sovražnikova Feindschiff, šolska Schulschiff, trgovska Handelsschiff, vikinška Wikingerschiff, vojna Kriegsschiff, vojska zaščitna/eskortna Geleitschiff)
… ladje/ladij Schiffs-
(trčenje der Schiffszusammenstoß, položaj der Schiffsort, ime der Schiffsname, krst die Schiffstaufe, lastnik der Schiffseigner, posadka die Schiffsbesatzung, vodenje die Schiffsführung)
ladja je nasedla das Schiff liegt fest
zavzeti ladjo ein Schiff entern
na ladji auf dem Schiff, an Bord
delati na ladji (biti pomorščak) zur See fahren
na sredi ladje mitt(el)schiffs
letalo na ladji das Bordflugzeug
natovarjati/natovoriti na ladjo verschiffen
premestiti na drugo ladjo umschiffen
potovanje/vožnja z ladjo die Schiffsfahrt (eine Schiffsfahrt unternehmen)
prevažati z ladjo schiffen, verschiffen, schippern
prevoz z ladjo die Verschiffung
odvezati ladjo loswerfen

2.
tovorna ladja das Frachtschiff, der Frachter, -frachter
(potniško-tovorna Passagierfrachter, za razsuti tovor Schüttgutfrachter)

3. (čoln) das Boot; -boot (gasilna Feuerlöschboot, policijska Polizeiboot)
vojska izkrcevalna ladja das Landungsfahrzeug
pomorska reševalna ladja der Seenotrettungskreuzer

4. količina tovora: die Schiffsladung

5.
figurativno vesoljska ladja das Raumschiff
figurativno puščavska ladja (kamela) das Wüstenschiff

6.
živalstvo, zoologija portugalska ladja die Portugiesische Galeere, die Seeblase

7.
ladja norcev das Narrenschiff
podgane zapuščajo potapljajočo se ladjo die Ratten verlassen das sinkende Schiff

Land¹, das, (-s, ohne Plural),

1. (Festland) kopno, suha zemlja; an Land gehen, schwemmen usw. na kopno/obalo; [Schiffahrt] Schifffahrt Land unter obala je pod vodo; Land in Sicht! vidim kopno!; zu Wasser und zu Lande po vodi in po suhem; über Land und Meer po suhem in po morju; figurativ an Land ziehen zagotoviti si; figurativ , (wieder) Land sehen videti možen izhod

2. (Grundstück, Gelände) zemljišče; trockengelegtes, überschwemmtes, kultiviertes: zemlja

3. (ländliches Gebiet) podeželje, dežela; auf dem Lande na deželi, na podeželju; in Stadt und Land v mestu in na deželi/vasi; Unschuld vom Lande nedolžnost z dežele

landen pristajati, pristati (tudi [Schiffahrt] Schifffahrt, Luftfahrt); Fallschirmspringer: doskočiti; figurativ an einem Ort, im Papierkorb usw.: pristati; einen Treffer landen doseči zadetek, zadeti; einen Schlag landen zadati udarec; einen Sieg landen izbojevati zmago, zmagati, slaviti zmago; einen Fisch landen potegniti ribo na kopno, ujeti; figurativ nicht landen können bei jemandem ne doseči uspeha pri

lang² Präposition vzdolž, an der Straße lang vzdolž ceste; den Bach lang vzdolž potoka, ob potoku