Franja

Zadetki iskanja

  • vodíti guiar; conducir; gobernar; administrar ; (obrat, orkester, časopis) dirigir ; (zborovanje ipd) presidir

    dati, pustiti se voditi od koga dejarse guiar por alg, seguir las indicaciones de alg
    voditi koga za nos (fig) burlarse de alg, fam traer al retortero a alg
    voditi vojno proti komu hacer la guerra a alg
    voditi s seboj traer consigo, llevar consigo
  • vodnják (-a) m

    1. pozzo:
    zajemati vodo iz vodnjaka attingere l'acqua al, dal pozzo
    vodnjak na vedro in vreteno pozzo con secchio e carrucola
    vodnjak na vzvod pozzo con mazzacavallo
    geogr. arteški vodnjak pozzo artesiano
    kamnit obod vodnjaka vera del pozzo

    2. fontana:
    um. Robbov vodnjak la fontana del Robba
  • vojáščina servicio m militar; militares m pl ; soldados m pl

    obvezna vojaščina servicio militar obligatorio
    zavezan vojaščini sujeto al servicio militar
  • vòl (vôla) m

    1. bue (pl. buoi)
    vpreči vole attaccare i buoi (al carro)
    orati z voli arare coi buoi
    par volov paio di buoi
    delati, garati kot vol lavorare come un negro
    tepsti kot vola picchiare, bastonare qcn. selvaggiamente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti lačen, da bi vola pojedel avere una fame da lupi
    pren. s parom volov me ne spraviš tja non ci vengo per tutto l'oro del mondo
    pog. žganje za vola ubiti un'acquavite forte da mettere a terra un toro

    2. pejor. (neumen človek) tonto, balordo, babbeo
  • volán1 (-a) m avt. volante; sterzo:
    pren. biti za volanom (voziti) stare al volante
    obrniti volan v desno, v levo sterzare a destra, a sinistra
  • vónj (-a) m odore; pren. sentore, indizio:
    dajati, oddajati vonj emanare un odore
    vonj udarja v nos l'odore dà al naso
    prijeten, neprijeten vonj buon odore, cattivo odore
    vonj po plesnobi odore di muffa
    plin brez vonja gas inodore
    vonj po ocvrtem fritto, odore di cibi fritti
    vonj po ožganem bruciaticcio, odore di cose bruciate
  • vóz (-á) m

    1. carro:
    vpreči konja v voz attaccare il cavallo al carro
    seneni voz carro di, del fieno
    gnojni, kmečki, lojtrski voz carro del letame; carro contadino, carro a rastrelliera

    2. žel. vagone, carrozza, vettura:
    jedilni, poštni, potniški, živinski voz vagone ristorante, carro postale, carro passeggeri, carro merci

    3. žarg. (avtomobil) vettura, macchina:
    rešilni voz autoambulanza, ambulanza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vpreči koga v svoj voz attaccare qcn. al proprio carro
    vleči zakonski voz essere sposati
    hist. bojni voz carro da guerra, carro falcato
    astr. mali, veliki voz Piccolo carro, Gran carro
    žel. motorni voz automotrice
    voj. municijski voz carro munizioni
    voz za prevažanje tovora barroccio
    žel. voz za prtljago bagagliaio
  • vozíti conducir (tudi avto) ; transportar

    vlak vozi dvakrat na dan el tren circula dos veces al día
    ta vlak ne vozi ob nedeljah este tren no circula los domingos
    voziti kočijo (o pavu) abrir el abanico
    voziti se na kolesu ir en bicicleta
    voziti se z vlakom ir (ali viajar) en tren
  • vozláti (-ám)

    A) imperf.

    1. annodare, fare nodi

    2. intrecciare con nodi:
    pren. spretno vozlati besede legate, tessere abilmente un discorso

    B) vozláti se (-ám se) imperf. refl. aggrovigliarsi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pamet se mu je začela vozlati non ragiona più
    na križišču se vse smeri vozlajo al bivio si incrociano tutte le direzioni
    zgodba se vozla la storia si sta complicando
  • vôžnja (-e) f corsa; viaggio; tragitto:
    drzna, hitra, počasna vožnja corsa temeraria, veloce, lenta
    omejena hitrost vožnje velocità limitata della corsa
    smer vožnje direzione (della corsa)
    vožnja po desni strani corsa sulla destra
    dnevno opravi štiri vožnje al giorno fa quattro viaggi
    brezplačna vožnja corsa gratis
    izredna, poskusna vožnja corsa straordinaria; viaggio, corsa di prova
    vzvratna vožnja marcia indietro
    šport. hitrostna, izločilna vožnja gara di velocità, eliminatoria
    spretnostna vožnja gincana
    avt. (zastonjska) vožnja passaggio
    vožnja čez mesto traversata di una città
    vožnja z gondolo tragitto in gondola
    film. vožnja kamere carrellata
    ekst. vožnja na kolesu pedalata
    vožnja s kočijo scarrozzata
  • vpíti2 (vpíjem) imperf.

    1. gridare, strillare, sbraitare:
    vpiti na ves glas gridare a perdifiato, a squarciagola; šalj. strillare come un'aquila
    vpiti na pomoč gridare aiuto

    2. pren. stridere; contrastare; gridare:
    barve, ki med seboj vpijejo colori che fra loro stridono
    krivice vpijejo do neba ingiustizie che gridano al cielo

    3. pren. (vpiti po) chiamare, richiedere:
    kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
  • vpíti1 (kričati) gritar, dar (ali lanzar) gritos; vocear, dar voces

    na vse grlo vpiti gritar a voz en cuello
    do neba vpiti clamar al cielo
    vpiti za kom dar grita a alg
    vpiti po maščevanju clamar venganza
    vpiti na pomoč pedir socorro, dar voces de socorro
    vpije, ko da bi ga iz kože drli grita como un condenado
  • vpoglèd (-éda) m visione, vista; esame:
    spisek je na vpogled javnosti l'elenco è dato in visione al pubblico
    dobiti, imeti vpogled v kaj farsi un'idea, avere un'idea di qcs., capacitarsi di qcs.
    ekon. hranilna vloga na vpogled deposito a vista
  • vpoglèd mirada f (v en) ; fig examen m somero (de a/c)

    dobiti vpogled v enterarse de, formarse idea general de
    dovoliti vpogled permitir examinar
    imeti vpogled v akte (spise) tener acceso al examen directo de los documentos
  • vpréči (vpréžem) | vprégati (-am) perf., imperf.

    1. attaccare (il tiro);
    vpreči skupaj apparigliare
    vpreči v jarem aggiogare
    vpreči, izpreči konja attaccare, staccare il cavallo

    2. pren. far lavorare (sodo); mobilitare; aggiogare:
    vpreči ljudi v delo far lavorare sodo la gente
    vpreči vse sile za uresničitev cilja mobilitare tutte le forze per il raggiungimento dello scopo
    vpreči koga v politiko aggiogare qcn. al carro della politica
  • vráčanje (-a) n resa, restituzione, riconsegna; ripresa, riacquisto; corrispondenza; ritorno; tisk. rimando, rinvio:
    vračanje posojila restituzione del prestito
    vračanje moči riacquisto delle forze
    vračanje ljubezni corrispondenza di affetti
    vračanje v rojstni kraj ritorno al paese nativo
    vračanje v domovino rimpatrio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    inform. vračanje na začetek reset
    vračanje (povračilo) ritorsione
    psih. vračanje nazaj regressione
    geogr. vračanje toka revertente
    pren. vračanje v zasebno sfero riflusso (nel privato)
    agr. vračanje živine s planinskih pašnikov smonticatura
  • vráčati (-am) | vrníti (-em)

    A) imperf., perf. tr. restituire, ridare, rendere, riconsegnare, ricambiare, corrispondere; rimandare:
    vrniti izposojeni denar restituire il denaro prestato
    vrniti obisk restituire una visita
    vrniti voščila contraccambiare gli auguri
    vračati ljubezen nekoga corrispondere all'affetto di qcn.
    vrniti škodo reintegrare qcn. nei danni
    vrniti pregnance na njihove domove restituire i profughi alle loro case
    vračati zaupanje ridare fiducia
    vrniti komu moč restituire le forze
    šport. vrniti žogo rimandare, rinviare la palla
    vračati dobro ime komu riabilitare qcn.
    vračati nekomu ljubezen riamare qcn.
    vračati obisk rendere la visita, rivisitare
    vračati vabilo rinvitare
    vračati zaseženo imetje derequisire
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zemlja vrača desetkratni pridelek la terra rende il decuplo
    spomin mu vrača prizore iz otroštva nel ricordo rivivono le immagini della fanciullezza

    B) vráčati se (-am se) | vrníti se (-em se) imperf., perf. refl. (ri)tornare, rientrare:
    vrniti se domov rientrare a casa, rincasare
    vrniti se v domovino rientrare in patria, rimpatriare
    vračati se k delu tornare al lavoro, riprendere il lavoro
    ponesrečencu se vrača zavest il sinistrato sta riprendendo i sensi, sta tornando in sé
    rel. na veliko soboto se zvonovi vrnejo iz Rima il sabato santo le campane riprendono a suonare
    PREGOVORI:
    priložnost zamujena ne vrne se nobena chi perde la tappa, non si pappa la pappa
  • vrág (-a) m

    1. evf. (hudič) diavolo:
    skleniti z vragom pogodbo fare un patto col diavolo
    bati se koga kot živega vraga avere una paura matta di qcn.
    smrdeti kot tisoč vragov puzzare terribilmente
    biti črn, grd kot vrag essere nero, brutto come il diavolo
    da bi te vrag! ti venga un colpo!
    tristo vragov! per mille diavoli!

    2. pren. (hudoben človek) uomo perfido, maligno; demonio:
    ta vrag je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

    3. (izraža negativen odnos do osebe, stvari) vulg.
    ta vrag se ga večkrat napije questo coglione non fa che sbronzarsi
    vsega vraga najdeš, samo tistega ne, kar potrebuješ trovi di tutto, solo non quello che ti serve

    4. star. (sovražnik) nemico

    5. pog. (hrup, nemir) putiferio, pandemonio; vulg. casino:
    ne zganjajte vendar takega vraga zaradi malenkosti non fate sto casino per un nonnulla

    6. pog. (neprijetnost) guaio:
    to je tisti vrag, denarja nimamo il guaio è che siamo senza soldi
    boš že videl vraga! ti farò vedere io!

    7. (izraža nezadovoljstvo nad čim) diavolo; malora:
    vrag je vse skupaj al diavolo, alla malora tutto quanto

    8. (v zvezi z 'vedeti' izraža negotovost)
    kdaj pridejo? Vrag vedi quando vengono? E chi lo sa, Mah

    9. pog. pren.
    poslati koga k vragu, iti k vragu mandare al diavolo, andare al diavolo

    10. (v medmetni rabi)
    vrag vedi, kod hodi e chi lo sa dove è andato a finire
    kdo, za vraga, te je poslal tja e chi diavolo ti ci ha mandato!
    vulg. vrag, pa tako plačilo merda e una paga così!
    vrag naj me vzame, če ni res il diavolo mi porti se non è vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    podjetje jemlje vrag la ditta sta andando al diavolo
    ne bati se živega vraga non aver paura di nessuno
    pren. izpuliti vragu rep fare cose impossibili
    pog. narediti vraga in pol fare un sacco di cose
    pog. slikati vraga bolj črnega, kot je v resnici dipingere il diavolo più nero di quanto non sia
    biti od vraga essere bravo, capace come pochi; essere perfido
    iti k vragu andare al diavolo, in malora
    če jih je pet, šest, je vendar isti vrag cinque o sei, fa lo stesso
    pog. tega za vraga ne morem najti non posso affatto trovarlo
    delati vraga in pol fare il diavolo a quattro
    zool. morski vrag manta (Manta birostris)
    morski vrag rana pescatrice, lofio, gianello (Lophius piscatorius)
    PREGOVORI:
    kadar vrag ima mlade, nima nikoli samo enega le disgrazie non vengono mai sole
  • vrág diablo m

    ne kliči vraga! fam ¡el diablo sea sordo!; no hay que tentar al diablo, no llamemos la disgracia
    vrag te vzemi, pojdi k vragu! ¡vete a diablo!, ¡vete al cuerno!, ¡vete a paseo!, ¡vete a la porra!
    k vragu, vraga! ¡diablo(s)!
    kdo (kaj, kje) vraga? ¿quién (qué, dónde) demonio(s)?
    poslati koga k vragu mandar a alg a paseo
    njegovo premoženje je šlo k vragu su fortuna se la ha llevado la trampa
    v sili vrag muhe je a falta de pan buenas son tortas
  • vrát (-ú) m

    1. anat. collo; ekst. strozza; ekst. gola:
    koga zgrabiti za vrat prendere qcn. per il collo, afferrare qcn. per la strozza
    kokošim vrat zaviti tirare il collo ai polli
    pren. komu za vrat stopiti mettere il piede sul collo a qcn.
    nastaviti komu nož na vrat mettere il coltello alla gola
    pren. vrat si zlomiti rompersi l'osso del collo
    pren. do vratu tičati v dolgovih, v godlji essere indebitato fino al collo, essere in pasticcio fino alla gola
    na vrat na nos a rotta di collo

    2. (ožji del predmeta) collo; gola:
    vrat steklenice il collo della bottiglia
    vrat vaze la gola di un vaso
    bot. vrat plodnice stilo
    anat. maternični vrat collo dell'utero
    vrat stegnenice collo del femore
    bot. koreninski vrat colletto della radice
    vrat pestiča stilo
    vrat zoba colletto del dente
    muz. vrat (pri violini) manico
    vrat note il gambo, gambetta della nota
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ukloniti, upogniti vrat pred kom piegare il collo davanti a uno
    pren. zaviti nasprotniku vrat vincere, sbaragliare l'avversario
    obesiti komu svoje obveznosti na vrat scaricare su di uno i propri obblighi
    obesiti komu policijo na vrat mettere la polizia alle calcagna di qcn.
    bibl. bolje bi mu bilo, da bi si obesil mlinski kamen na vrat in se potopil farebbe meglio a legarsi una macina al collo e annegare nel profondo del mare
    skočiti sovražniku za vrat attaccare il nemico alle spalle
    strah ga stiska za vratom, čuti srce v vratu ha il cuore in gola
    imeti otroka, bolnika na vratu dover mantenere un bambino, aver cura di un malato
    odločiti se na vrat na nos decidersi di punto in bianco, precipitosamente