Franja

brùcati -ām dial. okosmateti na dimlju: još ni brucao nije, a momči mi se tu

brucávati brùcāvām dial. kosmateti na dimlju

brȕce brûcā ž mn. dial. kosmatine na dimlju

brúcmajór -ja m brucmajor, student starije godine koji predvodi brucoše na brucoškoj zabavi

bruma ženski spol megla na morju; izparina, hlap

brumbùljati -ām dial., slabš. grdo igrati na inštrument

brume [brüm] féminin (gosta) megla; megla na morju

rideau masculin de brume meglena zavesa
trompe féminin de brume rog na ladji (za signale v megli)
banc masculin de brume plast megle

Brunnenfigur, die, kip na vodnjaku/fontani

bruscum -ī, n goba na javoru: Plin.

brustkrank bolan na pljučih

brúždati -īm dial. brizgati, vreti na dan: voda bruždi

bry [brai] prehodni glagol
pogovorno na ražnju peči

búbalo s
1. žarg. gulež, pilež
2. pretepač, kdor pretepa: ujak bijaše bubalo bez srca i bez glave
3. bobnar, kdor udarja na boben

Bubikopf, der, bubi frizura, frizura na fanta

bùbnjara ž pločevinasta peč na žagovino

búcikast -a -o nalik na glavicu čiode:
-e oči

būcinātor -ōris, m (būcina) trobilec na rog, trobec: Varr., C., Petr., Dig.; pren. trobilec, glasnik: existimationis meae Ci. fil. in Ci. ep.

būcinō -āre -āvī -ātum (būcina)

1. (za)trobiti na rog, s trobljo (z rogom) znamenje da(ja)ti: Vulg., cum bucinatum est Varr., hic (triton) conchā sonaci leniter bucinat Ap.; act. brezos.: saepe declamante illo ter bucinavit Sen. rh. je trikrat zatrobilo = je tekel tretji del dneva (prim. būcina 3. b).

bucintôro -ra m, mn. bucintôri (it.) srednjeveška luksuzna galeja; Bucintoro ladja, s katere je dož na praznik vnebohoda poročil Republiko z Jadranom

buck² [bʌk]

1. neprehodni glagol
bosti se, postavljati se na zadnje noge; upirati se
sleng hiteti; okrepiti, razveseliti se
sleng slepariti

2. prehodni glagol
lužiti; okrepiti; na vso moč spodbadati (konja)