Franja

Parnāsus ali Parnassus -ī, m (Παρνασός ali po poznejši pisavi Παρνασσός) Parnás, gora z dvema vrhoma v Fokidi, posvečena Apolonu in Muzam; ob njej so stali Delfi, na njej pa je bil kastalijski izvir: Plin., biceps O., iugum Parnasi L., biverticis Parnasi Stat., bicipiti Parnaso Pers. — Soobl. Parnās(s)os -ī: Mel., Stat. Od tod adj.

1. Parnās(s)ius 3 (Παρνάσιος) parnáški in pesn. = délfski, Apólonov, apólonski: rupes V., laurus V., templa, Themis O., vox Val. Fl. delfskega preročišča; subst. Parnassia -ae, f Parnásijka = Muza: Cl.

2. Parnāsis -idis, f (Παρνασίς) parnáška (parnáški): lauro Parnaside vinctus O.

Paros: O., V., Mel. ali Parus: N., L. -ī, f (Πάρος) Páros, eden izmed Kikladov v Egejskem morju, Arhilohov rojstni kraj, sloveč po svojem belem marmorju, zato: marmorea O., nivea V. — Od tod adj. Parius 3 (Πάριος) pároški, pár(ij)ski: marmor O., H., Petr., lapis V. (Πάριος λίϑος) par(ij)ski (paroški) (beli) marmor, iambi H. = Arhilohovi, crimen N. ki zadeva Paros, zaradi neosvojenega Parosa; otočani Pariī -iōrum, m Párijci, Parošáni: N., L., Plin.

Parrhasia -ae, f, (po nekaterih:) Parr(h)asiē -ēs, f (Παῤῥασία) Parázija, pokrajina in mesto v južni Arkadiji: Plin. Od tod adj.

1. Parrhasius 3 (Παρράσίος) parázijski = pesn.
a) arkád(ij)ski: Sen. tr., Lucan., virgo O. = Callisto, hči arkadskega kralja Likaona, dea O. = Carmenta, Euander V. = rex Sil., axis Mart. severni tečaj, iugum Mart. (ozvezdje) Veliki voz ali Veliki medved, Parrhasio Panos de more V.
b) palácijski, palatínski, ker je baje arkadski kralj Evander bival na Palatinu v Rimu, potem = cesarski.

2. Parrhasis -idis, f (Παρρασίς) parázijska: Arctos ali ursa (= ursa maior) O. = Callisto, hči arkadskega kralja Likaona, kot ozvezdje = Veliki voz ali Veliki medved = Parrhasides stellae O.; kot subst. Parázijka = Kalisto: O.

Parthāōn (pravilneje Porthāōn) -onis, m (Παρϑάων, pravilneje Πορϑάων) Partáon (Portáon), kralj v Kalidonu; Pl., Stat., Hyg., Parthaone natus O. = Oeneus. Od tod adj. Parthāonius 3 Partáonov, partáonski: domus O., Stat.; patron. Parthāonidēs -ae, m (Παρϑαονίδης, pravilneje Πορϑαονίδης) Partaoníd (Portaoníd) = Meleager, Partaonov (Portaonov) vnuk: Val. Fl.

parthenius 3 (gr. παρϑένιος) deviški, poseb. deviški Artemidi (Diani) posvečen; subst. Parthenius -iī, m

1. Parténij, Parténijsko gorovje na meji med Argolido in Arkadijo: Mel., Plin., Parthenius mons (= Παρϑένιος); kot adj. Parthenius 3 parténijski: saltūs Parthenii V. ali Parthenium nemus O., Stat. ali Partheniae valles O. ali Parthenia antra Pr. = Parthenius.

2. Parténij, mejna reka med Paflagonijo in Bitinijo: O., Mel., Plin., Val. Fl.

3. Parténij,
a) moško ime: Mart. Od tod Partheniānus 3 Parténijev: toga Mart.
b) gr. erotični pesnik in slovničar, Vergilijev učitelj: Suet., Gell., Macr.
c) srebrar za časa Juvenala: Iuv.

Parthenopē -ēs, f (Παρϑενόπη) Parténopa

1. ena od Siren: Sil.

2. staro ime mesta Neapelj (baje po tam pokopani Sireni Partenopi): V., O., Plin. Od tod adj. Parthenopēius 3 (Παρϑενοπήϊος) parténopski, pesn. = neápolski, neápeljski: O.

Parthī -ōrum, m (Πάρϑοι), tudi Parthyaeī: Cu. Párti, nomadsko skitsko pleme južno od Kaspijskega morja, izvrstni konjeniki in lokostrelci: C., Ci., V., H., T., na slabem glasu kot nezvestniki in lažnivci: O., Iust., Cu., T.; od tod preg.: Parthis mendacior H.; sg. Parthus -ī, m Párt, kolekt.: si Parthus monet aliquid Caelius in Ci. ep., fugax O., versis animosum equis Parthum dicere H. — Od tod adj. Parthus 3 (Πάρϑος) pártski: eques Ci., reges Sen. ph. Parthicus 3 (Παρϑικός) pártski: C., T., Plin., Lucan., Fl., Cl., bellum Ci. ep. s Parti, pellis Dig. partsko (= od Partov pripravljeno, škrlatnordeče) usnje; sacculus Amm. ali cingula Cl. iz partskega usnja; od tod Parthicārius 3 k pártskim kožam sodeč: negotiatores Cod. I. trgovci s partskimi kožami; subst. Parthia -ae, f (Παρϑία): Iust., Plin. ali Parthiēnē -ēs, f (Παρϑιήνη): Cu. pokrajina Pártija, Partiéna, Pártsko.

Parthīnī -ōrum, m Partíni (Parténi), preb. mesta Part (Parthus) v Iliriji blizu Dirahija: Ci., C., L., Mel., Plin. Od tod Parthīnus 3 partínski: Parthina gens Suet. — Soobl. Parthēnī -ōrum, m, gl. Parthēnī.

Pāsiphaē -ēs in Pāsiphaa -ae, f (Πασιφάη „vsem sveteča“) Pazífaa, hči Helija, boga sonca, Kirkina sestra, žena kretskega kralja Minosa, mati Minotavra: O., Suet. Od tod adj. Pāsiphaēïus 3 (Πασιφαήϊος) Pazifajin; subst. Pāsiphaēïa -ae, f = Phaedra (Pazifajina hči): O.

Patalēnē -es, f (Παταλήνη): Mel. in Patalē -ēs, f: Plin. in Patala: Plin. Pataléna, Pátala, otok ob izlivu Inda z istoimen(sk)im mestom. Od tod Patalītānus 3 patalénski, pátalski: portus M. (?).

Patavium -iī, n Patávij, Livijevo rojstno mesto v Venetiji (zdaj Padova): L., Suet. — Od tod

1. adj. Patavīnus 3 patavínski, patávijski: municipium Ci. = Patavium, tunicae Mart., volumina Sid. = Livijeva dela.

2. subst.
a) Patavīnī -ōrum, m Patavíni, Patávijci, preb. Patavija: Ci., L., Plin.
b) Patavīnitās -ātis, f patavínitas, patavinitéta = patávijščina, patávijska govorica: taceo de Tuscis et Sabinis et Praenestinis quoque (nam ut eorum sermone utentem Vettium Lucilius insectatur, quem ad modum Pollio reprendit in Livio Patavinitatem) … Q., et in Tito Livio, mirae facundiae viro, putat inesse Pollio Asinius quandam Patavinitatem Q.

patruus -ī, m (pater)

1. očetov brat, stric (avunculus = ujec): Ci., H. idr., p. magnus Icti. = frater avi, p. maior T., Icti. = frater proavi, p. maximus Icti. = frater abavi.

2. metaf. stric = opominjevalec, oštevalec, moralni razsojevalec (kakršni so nav. strici do nečakov): in hac causa fuit pertristis p. Ci., ne sis patruus mihi H.

3. pesn. adj. patruus 3 stričev: ensis O., patruae verbera linguae H.; šalj.: o patrue mi patruissime! Pl. o moj prestričevski stric!

Patulcius -ī, m (patēre; „odpiralec“) Patúlcij

1. vzdevek Jana, odpiralca neba, oblakov, zemlje in morja (naspr. Clūsius): O., Macr.

2. neki Ciceronov dolžnik; od tod adj. Patulciānus 3 Patúlcijev: nomen Ci. Patulcijev dolg.

Paul(l)us² -ī, m Pável, rim. priimek, poseb. Emilijevega rodu. Najbolj znani so:

1. L. Aemilius Paulus Lucij Emilij Pavel, oče Scipiona Afričana mlajšega, konzul l. 219 in 216, poveljnik v bitki pri Kanah, kjer je tudi padel: L., H.

2. njegov sin L. Aemilius Paulus Macedonicus Lucij Emilij Pavel Makedonski, konz. l. 192 in 168, zmagovalec nad makedonskim kraljem Perzejem pri Pidni l. 168: L., Ci., Vell. Pl., Pauli Ci. možje, kakršen je bil Pavel.

3. Iūlius Paulus Julij Pavel, pravnik za časa cesarja Aleksandra Severa, Papinijanov učenec: Lamp. — Od tod adj. Paul(l)iānus 3 Pávlov: victoria Val. Max. (Lucija Emilija Pavla Makedonskega), actio, responsum Icti. (pravnika Julija Pavla).

4. (kot ime) Paulus Pavel, apostol: Vulg., Eccl.

Pausiās -ae, acc. -an, m (Παυσίας) Pávzias, grški slikar iz Sikiona, Apelov sodobnik (okrog l. 350): Plin. Od tod adj. Pausiacus 3 (Παυσιακός) Pávzijev: tabella H.

pave-faciō -ere (-fēcī) -factum (pavēre in facere) prestrašiti: fulgente eius lumine pavefactus est Ambr., pavefecit Aug.; od tod pt. pf. pave-factus 3 prestrašen, preplašen: exsiluit iunctasque manus pavefacta remisit diva potens uteri O., ast ego vicino pavefacta sub aequore mergor O., pectora O., infans Sen. tr., unum omnino ante efflatam animam signum alienatae mentis ostendit, quod subito pavefactus a quadraginta se iuvenibus abripi questus est Suet., noctu profugit Aetnaei verticis fumo ac murmure pavefactus Suet., dicitur ea nocte per quietem pavefactus gemitus maximos edidisse Suet., pavefacti clade vicissim adspicimus Sil., itidem hoc pulli pavefacti matri nuntiant Gell., primo quidem conspectu advenientis leonis territum sibi et pavefactum animum dixit Gell., in tanta violentia tempestatum videor paulum pavefactus Gell., ne a calonibus interdum vulneratis interdum timentibus et sagmariis clamore pavefactis pugnantes milites turbarentur Veg.

pectō -ere, pexī, pexum in (redko) pectitum (indoev. kor. *pek- lase imeti, lasat biti, česati; prim. skr. pákṣma trepalnica, las, gr. πέκτω, πεκτέω, πέκω češem, strižem, πέκος runo, volna, πόκος kosem, stvnem. fahs las)

1. (po)česati: caesariem H., comas pectine denso Tib., pectens ancilla capillos O., ego comas (gr. acc.) pectar O., p. cervum V. (po)čohati; pren.: ille pexus pinguisque doctor Q. skodrani in pomadizirani = prelični.

2. gradášati, grebénati, česati, míkati: stuppam Plin., pectitae lanae Col.; šalj.: aliquem fusti (ali pugnis) p. Pl. premikastiti, prebunkati; pt. pf. pexus 3 mikan, pregrebenan, volnat = z dolgo, gladko volno, kocast: tunica H. = še nova, vestes Plin., munera Mart.; metaf.: folium Col.

3. s krampom obdel(ov)ati, (z)rahljati (zemljo): ferro bicornui (sc. terram) Col., pectita tellus Col. poet.

Pedius 3 Pédij(ev), ime rim. rodu; najbolj znan je Q. Pedius Kvint Pedij, konzul, sodedič po Cezarju; sprožil je zakon zoper njegove morilce: Suet.; kot adj. Pedius 3 Pédijev: lex Vell., Suet.

Pēducaeus 3 Peducéj(ev), ime rim. rodu. Najbolj znani predstavniki so:

1. Sex. Peducaeus Sekst Peducej; l. 113 je predlagal zakon de incestu zoper vestalke: Ci.

2. Sex. Peducaeus Sekst Peducej; slovel je zaradi svoje poštenosti in učenosti, pretor na Siciliji l. 76 in 75, prijatelj Cicerona (ki je bil njegov kvestor na Siciliji) in pospeševalec njegovih ukrepov zoper Katilinove pristaše: Ci.

3. Sex. Peducaeus Sekst Peducej, sin prejšnjega, Atikov prijatelj, Cezarjev in Oktavijanov privrženec: Ci. ep. — Adj. Pēducaeus 3 Peducéjev: Peducaea de incestu rogatio Ci. Peducejev zakonski predlog (gl. Sex. Peducaeus št. 1.).

Pedum¹ -ī, n Pédum, mesto v Laciju, 2 milji vzhodno od Rima (zdaj domnevno Gallicano): L. — Od tod adj. Pedānus 3 péd(um)ski, pedánski: regio H.; subst.

1. Pedānum -ī, n Pedánum, podeželsko posestvo pri mestu Pedum: Ci. ep.

2. Pedānī -ōrum, m Pedáni, preb. Peduma: L., Plin.