Franja

rant [rænt]

1. samostalnik
napihnjenost, nadutost, oholost, bahavost, hvaličavost; bombastičnost; kričav govor brez pravega smisla, bombastičen govor, prazno govoričenje; ploha besed, brbljanje; tirada

2. neprehodni glagol
bombastično, napihnjeno, bahavo, hvalačavo govoriti; vpiti, kričati; bučati, besneti
arhaično glasno zmerjati, zabavljati (at, against proti)
prehodni glagol
teatralno pridigati, predavati

rap¹ [ræp] samostalnik
(kratek, lahen) udarec, trkanje (at na)
udarjanje; (spiritizem) trkanje
sleng kazen, kaznovanje

a rap on (over) the knuckles figurativno ukor, opomin, kazen
there is a rap at the door nekdo trka na vrata
to give a rap at the door udariti s tolkačem po vratih, potrkati na vrata
to give s.o. a rap on the knuckles dati jih komu po prstih
to hang a rap on s.o. skušati obremeniti koga
to let s.o. take the rap zvaliti krivdo na koga

rap² [ræp] prehodni glagol
udarjati, krcati (po čem); ozmerjati, opsovati, grajati, ukoriti koga
neprehodni glagol
udarjati, trkati (at na, on po)
spiritizirati

spirit-rapping spiritiziranje
to rap s.o.'s fingers udariti koga po prstih, figurativno komu jih po prstih dati
to rap at the door udariti s tolkačem na vrata, potrkati na vrata
she rapped his fingers (knuckles) dala mu jih je po prstih
to rap the table trkati, udarjati po mizi
to rap out prehodni glagol & neprehodni glagol izreči, izustiti, blekniti (kletvico ipd.); preklinjati, kleti, zmerjati, psovati; (spiritizem) poslati sporočila s trkanjem, z udarci
to rap out an oath naglo izustiti, bruhniti iz sebe kletvico

rāpum -ī, n (prim. gr. ἡ ῥάπυς, ῥάφυς repa, ῥαφανίς redkev, ῥάφανος, ῥαφάνη redkev, at. = zelje, kapus, ohrovt, stvnem. ruoba, rāba = nem. Rübe, sl. repa, hr. rȅpa) bot.

1. repa (Brassica rapa Linn.) Varr., Col., Plin. idr., raporum semen L. repno seme.

2. korenski gomolj: arboris Sen. ph. — Redkejša soobl. rāpa -ae, f: Col., Aur.

rārus 3 (indoev. kor. *er(H)-, *reH- ločiti (se), biti rahel, negost, redek, biti prostoren; prim. skr. r̥tḗ brez, razen, gr. ἀραιός tenek, šibek, ἀραίωμα vrzel, ἐρῆμος, at. ἔρημος sam, samoten, lat. rēte, sl. redek, lit. ardýti cepiti, ločiti, rẽtas tenek (tanek), razprostranjen, got. arwjō zastonj)

1. negost, redek, rahel, tenek (tenak, tanek) (naspr. densus, spissus, creber): Q., Col., Lucr., Cels. idr., (sc. humus) densa magis Cereri, rara (rahla) Lyaeo (sc. favet) V., terra rara (prhka), rarissima V., rara retia V., H. redke = z velikimi zankami, velikozankaste, petljate, tunica O. tanka, cribrum O. redko, pecten O. redkozob, redek, rariores silvae T. redkejši, iuventus H. iztrebljena, rara umbra V. redka.

2. metaf.
a) redek = daleč narazen (vsaksebi) se nahajajoč, posamezen, poedin, redko (po)sejan, raztresen, razpršen, tu pa (in) tam (sem ter tja) se nahajajoč, samoter(en) (naspr. densus, confertus, continuus): Hirt., Plin. idr., rari fontes aquarum Cu., arbores rarae N., voces V., rari ignes L. le tu in tam, foramina terrae Lucr., coma O., capillus Suet., racemi V., tela O.; pogosto (zlasti pesn.) v adv. pomenu: apparent rari nantes V. tu in tam, Oceanus raris navibus aditur T. ladje le redkokdaj zaidejo v Ocean, manat rara meas lacrima per genas H. samotno (skrivaj) se prikrade; kot voj. t.t.: milites rari dispersique pugnant C. posamič, posamezno, razpršeno (naspr. confertus, constipatus), numquam conferti, sed rari magnisque intervallis proeliantur C., ordines L. (ra)zredčene, acies Front.
b) redek, redko se nahajajoč: Q., Plin., Sen. ph., Cels. idr., rarum alibi animal Cu., honores olim fuerunt rari, nunc effusi V., (sc. decemviri) rari aditūs (gen.) L. redko dostopni, raris ac prope nullis portibus C., raras per vias populus T. le malo ljudi po cestah, rara vulgaribus anteponere Ci.; predik.: coetūs rarus adibat O., Caesar rarus egressu T. redko gre ven, redko gre z doma; od tod
c) occ. redek po svoji kakovosti = redko (tako zelo) lep (krasen), nenavaden, izvrsten, odličen, sijajen, krasen, izboren, izbran, izreden: corpus rarae magnitudinis Cu., puella Pr., rarā quidem facie, sed rarior arte canendi O., vestis Cat., avis H., artis opus rarae Tib., uxor rarissimi exempli Q. vzorna, (v)zgledna. — Adv.

1. rārē
a) (prostorsko) redko, poredkoma, na redko, ne na gosto, (daleč) narazen, tu in tam, sem ter tja, raztreseno, razpršeno: Varr., Vitr., Gell., conserere Col., rarius terere Col., rarius contextus saccus Col., rarissime disserere ali ponere Col.
b) metaf. (časovno) redko, redkokdaj, (le) včasih, (le) sem in tja, (zgolj) občasno (naspr. saepe): Pl., Corn.

2. rārenter (star. obl.) redko(kdaj), le včasih: Ca., Pomp. fr., Nov. fr., Varr. ap. Gell., Gell., Ap., Macr., venire L. Andr., rarenter gemitum conatur trahens Enn. fr., edepol voluntas homini rarenter venit Caecil., videre Caecil.

3. abl. n rārō (naspr. saepe) redko, (po)redkoma, redkokdaj, malokdaj, le včasih: Pl., Q., Plin. idr., vinum aegrotis prodest raro, nocet saepissime Ci., quod si rarius fiet Ci., rarius elucere Ci. (naspr. densius), rarissime accidere Col., non affari nisi rarissime Suet.

rāstellus -ī, m (demin. rāster) rovničica, motičica, motikica, krampec, krampič: rastelli ut irpices serrae leves Varr., sunt quae ex viminibus et materia rustica fiunt, ut corbes, fiscinae, tribula, valli, rastelli Varr., tum de pratis stipulam rastellis eradi Varr., at Medica obruitur non aratro, sed, ut dixi, ligneis rastellis Col., signo dato primus rastello humum effodit Suet.

rate³ [réit] prehodni glagol & neprehodni glagol
ošteti, ukoriti, ozmerjati, grajati (at koga)
psovati (for zaradi)

rate¹ [réit] samostalnik
razmerje, odnos, mera, proporcija; odstotki; obrok; pristojbina, porto, taksa, tarifa, (predpisana) cena; tečaj, kurz; stopnja; rang; lokalni, občinski davek; kategorija
navtika razred; poprečna hitrost (hoja, hod)

at an easy rate brez velikih stroškov
at any rate v vsakem primeru, vsekakor, brezpogojno
at the current rate po dnevnem tečaju
at a great rate zelo hitro
at the rate of po ceni od, po tečaju od
at the rate of 30 miles an hour s hitrostjo 30 milj na uro
at the rate of 5 pounds za ceno, po ceni 5 funtov
at that rate v tem primeru, v takih okolnostih, na ta način, če je to tako
at this rate na ta način, če se bo sedanji položaj nadaljeval
at a tremendous rate s strašansko, z noro brzino, hitrostjo
by no rate nikakor, na noben način
rates and taxes občinski in državni davki
rate of the day dnevni tečaj
rate of exchange menjalni tečaj; borzni tečaj
rate of interest obrestna mera
rate of insurance stopnja zavarovanja
rate of issue emisijski tečaj
rate of wages plača
birth-rate število rojstev
death-rate število smrti, umrljivost
a first-rate economist prvovrsten ekonomist
inland rate notranja (tuzemska) poštnina
railway rates železniška tarifa
a second-rate hotel hotel II. kategorije
special rates posebne tarife

rattle² [rætl] prehodni glagol
(za)rožljati, (za)ropotati (s čim); hitro govoriti (deklamirati, recitirati)
sleng prestrašiti, vznemiriti, razburiti, zmesti
lov goniti, biti za petami (divjačini)
neprehodni glagol
rožljati, žvenketati, ropotati, drdrati; klopotati, škripati, prasketati, pokati; spotakniti se, spodrsniti (over nad, čez, ob)
hropsti, hripati; blebetati, brbljati

rattled sleng zmeden, zbegan; popolnoma pijan
to rattle at the door potrkati na vrata
to rattle a chain, the sabre (za)rožljati z verigo, s sabljo
parlament to rattle the bill through the House hitro izglasovati zakonski osnutek v parlamentu
the car rattled through the streets avto je drdral skozi ulice
the windows rattled in their frames okna so (za)žvenketala v svojih okvirih
don't get rattled over it ne razburjajte, ne plašite se zaradi tega!

rattling¹ [rǽtliŋ]

1. samostalnik
žvenket(anje), rožljanje, ragljanje, drdranje; klepetanje; graja

rattling in the throat hropenje

2. pridevnik
rožljajoč, drdrajoč, žvenketajoč, klopotajoč
pogovorno hiter, živ, živahen; oster; odličen, izvrsten, izreden, famozen

a rattling good dinner (wine) izvrstna večerja (vino)
a rattling good car odličen avto
at a rattling pace v zelo hitrem tempu
a rattling wind oster veter

3. prislov
silno; nenavadno, čudovito

ráven; rávni level; standard

na isti rávni on the same level (z as)
konferenca na najvišji rávni politika conference at the highest level, summit
na ministrski rávni at ministerial level
nizka (visoka) življenjska ráven; -vni low (high) standard of living
biti na visoki rávni to be of a high standard
doseči predvojno ráven; -vni to reach the prewar level

raw¹ [rɔ:] pridevnik (rawly prislov)
surov, presen, nekuhan, premalo kuhan; (o zemlji) neobdelan; nepredelan; grob; nepobarvan; čist, nerazredčen, nepomešan (o alkoholu); nezvaljan (o suknu); nestrojen; nepreden (o volni); (o rani) odrt, krvav, odprt, vnet (with od)
boleč, občutljiv; (o klimi, vremenu) oster, mrzel in vlažen
figurativno neizkušen, nezrel, začetniški, nov, nevešč, neizvežban (in, at v)

raw brick nežgana opeka
raw cream smetana iz nekuhanega mleka
raw deal surovo, brutalno, kruto in krivično ravnanje
raw material ekonomija surovina
raw oil surovo olje
raw recruits začetniški, neizkušeni, neizurjeni rekruti
raw silk surova svila
a raw workman delavec začetnik
raw head and bloody bones strašilo za otroke, bavbav, volkodlak; mrtvaška lobanja s prekrižanima golenicama
a raw head and bloody bones story grozljiva, pošastna zgodba

razbójnik brigand, robber; bandit; (na konju) highwayman; (Avstralija) bushranger

cestni razbójnik highway robber
morski razbójnik pirate, freebooter, buccaneer; figurativno (lopov) scoundrel, scamp
ti mali razbójnik! (figurativno) you young scamp!
igrati se razbójnike to play at (cops and) robbers

razdálja distance (od from)

razdálja med 2 hišama the distance between two houses
zavorna razdálja stopping distance
žariščna razdálja focal length
držati razdáljo (tudi figurativno) to keep one's distance
na 15 m razdálje ne vidim nič at 15 metres' distance I can see nothing
držati koga v razdálji (= proč od sebe) to keep someone at a distance

razdòr discord, dissension, division, disunion; disagreement; difference; rupture; variance; split

biti v razdòru z to be at variance, to be at odds with
sejati razdòr to sow dissension, to stir up discontent (ali strife)
denarne zadeve so napravile razdòr med člani družine money matters have caused a rift between the members of the family

razdvojèn (ločen) separated, divided; split; disunited; severed; detached

oni so razdvojèni (sprti) they are at odds (ali at variance), pogovorno they've fallen out
biti razdvojèn med upom in obupom to be torn between hope and despair

rázen -a, -o various; different

rázni pl sundry
v ráznih barvah, raznobarven variegated, multi-coloured
iz ráznih razlogov for various reasons
rázni ljudje so mi to rekli various people (have) told me so
ob ráznih prilikah at different occasions

razlágati to explain; to explicate; to interpret; to comment; (s primeri) to illustrate; to expound (biblijo the Bible)

ne morem si tega razlágati I am at a loss to understand it
na široko razlágati to expatiate

razlíka difference; distinction; discrepancy

brez razlíke without distinction, indiscriminately, promiscuously
za razlíko od in contrast to, as distinguished from
očitna, frapantna razlíka striking difference
prav nobena razlíka no difference at all really
zaradi razlíke for the sake of difference
razlíka v ceni (mnenju, starosti) difference in price (of opinion, in age)
delati razlíko to make a difference, to make (ali to draw) a distinction
delati krivično razlíko to draw an erroneous distinction
ne delam nobene razlíke med njima I make no distinction between them
ni nobene razlíke there is no difference

razlikováti to distinguish; to differentiate; to discern; to discriminate (proti against)

razlikováti med to draw a distinction between
komaj ga razlikujem od njegovega brata I can hardly tell him from his brother
razlikováti se to differ, to vary (od from); (biti nasproten) to contrast (with); (ne se skladati) to dissent (from), to be at variance (with)
razlikujemo se glede tega we disagree (ali we are divided) on it