Franja

Zadetki iskanja

  • rant [rænt]

    1. samostalnik
    napihnjenost, nadutost, oholost, bahavost, hvaličavost; bombastičnost; kričav govor brez pravega smisla, bombastičen govor, prazno govoričenje; ploha besed, brbljanje; tirada

    2. neprehodni glagol
    bombastično, napihnjeno, bahavo, hvalačavo govoriti; vpiti, kričati; bučati, besneti
    arhaično glasno zmerjati, zabavljati (at, against proti)
    prehodni glagol
    teatralno pridigati, predavati
  • rap1 [ræp] samostalnik
    (kratek, lahen) udarec, trkanje (at na)
    udarjanje; (spiritizem) trkanje
    sleng kazen, kaznovanje

    a rap on (over) the knuckles figurativno ukor, opomin, kazen
    there is a rap at the door nekdo trka na vrata
    to give a rap at the door udariti s tolkačem po vratih, potrkati na vrata
    to give s.o. a rap on the knuckles dati jih komu po prstih
    to hang a rap on s.o. skušati obremeniti koga
    to let s.o. take the rap zvaliti krivdo na koga
  • rap2 [ræp] prehodni glagol
    udarjati, krcati (po čem); ozmerjati, opsovati, grajati, ukoriti koga
    neprehodni glagol
    udarjati, trkati (at na, on po)
    spiritizirati

    spirit-rapping spiritiziranje
    to rap s.o.'s fingers udariti koga po prstih, figurativno komu jih po prstih dati
    to rap at the door udariti s tolkačem na vrata, potrkati na vrata
    she rapped his fingers (knuckles) dala mu jih je po prstih
    to rap the table trkati, udarjati po mizi
    to rap out prehodni glagol & neprehodni glagol izreči, izustiti, blekniti (kletvico ipd.); preklinjati, kleti, zmerjati, psovati; (spiritizem) poslati sporočila s trkanjem, z udarci
    to rap out an oath naglo izustiti, bruhniti iz sebe kletvico
  • rāpum -ī, n (prim. gr. ἡ ῥάπυς, ῥάφυς repa, ῥαφανίς redkev, ῥάφανος, ῥαφάνη redkev, at. = zelje, kapus, ohrovt, stvnem. ruoba, rāba = nem. Rübe, sl. repa, hr. rȅpa) bot.

    1. repa (Brassica rapa Linn.) Varr., Col., Plin. idr., raporum semen L. repno seme.

    2. korenski gomolj: arboris Sen. ph. — Redkejša soobl. rāpa -ae, f: Col., Aur.
  • rārus 3 (indoev. kor. *er(H)-, *reH- ločiti (se), biti rahel, negost, redek, biti prostoren; prim. skr. r̥tḗ brez, razen, gr. ἀραιός tenek, šibek, ἀραίωμα vrzel, ἐρῆμος, at. ἔρημος sam, samoten, lat. rēte, sl. redek, lit. ardýti cepiti, ločiti, rẽtas tenek (tanek), razprostranjen, got. arwjō zastonj)

    1. negost, redek, rahel, tenek (tenak, tanek) (naspr. densus, spissus, creber): Q., Col., Lucr., Cels. idr., (sc. humus) densa magis Cereri, rara (rahla) Lyaeo (sc. favet) V., terra rara (prhka), rarissima V., rara retia V., H. redke = z velikimi zankami, velikozankaste, petljate, tunica O. tanka, cribrum O. redko, pecten O. redkozob, redek, rariores silvae T. redkejši, iuventus H. iztrebljena, rara umbra V. redka.

    2. metaf.
    a) redek = daleč narazen (vsaksebi) se nahajajoč, posamezen, poedin, redko (po)sejan, raztresen, razpršen, tu pa (in) tam (sem ter tja) se nahajajoč, samoter(en) (naspr. densus, confertus, continuus): Hirt., Plin. idr., rari fontes aquarum Cu., arbores rarae N., voces V., rari ignes L. le tu in tam, foramina terrae Lucr., coma O., capillus Suet., racemi V., tela O.; pogosto (zlasti pesn.) v adv. pomenu: apparent rari nantes V. tu in tam, Oceanus raris navibus aditur T. ladje le redkokdaj zaidejo v Ocean, manat rara meas lacrima per genas H. samotno (skrivaj) se prikrade; kot voj. t.t.: milites rari dispersique pugnant C. posamič, posamezno, razpršeno (naspr. confertus, constipatus), numquam conferti, sed rari magnisque intervallis proeliantur C., ordines L. (ra)zredčene, acies Front.
    b) redek, redko se nahajajoč: Q., Plin., Sen. ph., Cels. idr., rarum alibi animal Cu., honores olim fuerunt rari, nunc effusi V., (sc. decemviri) rari aditūs (gen.) L. redko dostopni, raris ac prope nullis portibus C., raras per vias populus T. le malo ljudi po cestah, rara vulgaribus anteponere Ci.; predik.: coetūs rarus adibat O., Caesar rarus egressu T. redko gre ven, redko gre z doma; od tod
    c) occ. redek po svoji kakovosti = redko (tako zelo) lep (krasen), nenavaden, izvrsten, odličen, sijajen, krasen, izboren, izbran, izreden: corpus rarae magnitudinis Cu., puella Pr., rarā quidem facie, sed rarior arte canendi O., vestis Cat., avis H., artis opus rarae Tib., uxor rarissimi exempli Q. vzorna, (v)zgledna. Adv.

    1. rārē
    a) (prostorsko) redko, poredkoma, na redko, ne na gosto, (daleč) narazen, tu in tam, sem ter tja, raztreseno, razpršeno: Varr., Vitr., Gell., conserere Col., rarius terere Col., rarius contextus saccus Col., rarissime disserere ali ponere Col.
    b) metaf. (časovno) redko, redkokdaj, (le) včasih, (le) sem in tja, (zgolj) občasno (naspr. saepe): Pl., Corn.

    2. rārenter (star. obl.) redko(kdaj), le včasih: Ca., Pomp. fr., Nov. fr., Varr. ap. Gell., Gell., Ap., Macr., venire L. Andr., rarenter gemitum conatur trahens Enn. fr., edepol voluntas homini rarenter venit Caecil., videre Caecil.

    3. abl. n rārō (naspr. saepe) redko, (po)redkoma, redkokdaj, malokdaj, le včasih: Pl., Q., Plin. idr., vinum aegrotis prodest raro, nocet saepissime Ci., quod si rarius fiet Ci., rarius elucere Ci. (naspr. densius), rarissime accidere Col., non affari nisi rarissime Suet.
  • rāstellus -ī, m (demin. rāster) rovničica, motičica, motikica, krampec, krampič: rastelli ut irpices serrae leves Varr., sunt quae ex viminibus et materia rustica fiunt, ut corbes, fiscinae, tribula, valli, rastelli Varr., tum de pratis stipulam rastellis eradi Varr., at Medica obruitur non aratro, sed, ut dixi, ligneis rastellis Col., signo dato primus rastello humum effodit Suet.
  • rate3 [réit] prehodni glagol & neprehodni glagol
    ošteti, ukoriti, ozmerjati, grajati (at koga)
    psovati (for zaradi)
  • rate1 [réit] samostalnik
    razmerje, odnos, mera, proporcija; odstotki; obrok; pristojbina, porto, taksa, tarifa, (predpisana) cena; tečaj, kurz; stopnja; rang; lokalni, občinski davek; kategorija
    navtika razred; poprečna hitrost (hoja, hod)

    at an easy rate brez velikih stroškov
    at any rate v vsakem primeru, vsekakor, brezpogojno
    at the current rate po dnevnem tečaju
    at a great rate zelo hitro
    at the rate of po ceni od, po tečaju od
    at the rate of 30 miles an hour s hitrostjo 30 milj na uro
    at the rate of 5 pounds za ceno, po ceni 5 funtov
    at that rate v tem primeru, v takih okolnostih, na ta način, če je to tako
    at this rate na ta način, če se bo sedanji položaj nadaljeval
    at a tremendous rate s strašansko, z noro brzino, hitrostjo
    by no rate nikakor, na noben način
    rates and taxes občinski in državni davki
    rate of the day dnevni tečaj
    rate of exchange menjalni tečaj; borzni tečaj
    rate of interest obrestna mera
    rate of insurance stopnja zavarovanja
    rate of issue emisijski tečaj
    rate of wages plača
    birth-rate število rojstev
    death-rate število smrti, umrljivost
    a first-rate economist prvovrsten ekonomist
    inland rate notranja (tuzemska) poštnina
    railway rates železniška tarifa
    a second-rate hotel hotel II. kategorije
    special rates posebne tarife
  • rattle2 [rætl] prehodni glagol
    (za)rožljati, (za)ropotati (s čim); hitro govoriti (deklamirati, recitirati)
    sleng prestrašiti, vznemiriti, razburiti, zmesti
    lov goniti, biti za petami (divjačini)
    neprehodni glagol
    rožljati, žvenketati, ropotati, drdrati; klopotati, škripati, prasketati, pokati; spotakniti se, spodrsniti (over nad, čez, ob)
    hropsti, hripati; blebetati, brbljati

    rattled sleng zmeden, zbegan; popolnoma pijan
    to rattle at the door potrkati na vrata
    to rattle a chain, the sabre (za)rožljati z verigo, s sabljo
    parlament to rattle the bill through the House hitro izglasovati zakonski osnutek v parlamentu
    the car rattled through the streets avto je drdral skozi ulice
    the windows rattled in their frames okna so (za)žvenketala v svojih okvirih
    don't get rattled over it ne razburjajte, ne plašite se zaradi tega!
  • rattling1 [rǽtliŋ]

    1. samostalnik
    žvenket(anje), rožljanje, ragljanje, drdranje; klepetanje; graja

    rattling in the throat hropenje

    2. pridevnik
    rožljajoč, drdrajoč, žvenketajoč, klopotajoč
    pogovorno hiter, živ, živahen; oster; odličen, izvrsten, izreden, famozen

    a rattling good dinner (wine) izvrstna večerja (vino)
    a rattling good car odličen avto
    at a rattling pace v zelo hitrem tempu
    a rattling wind oster veter

    3. prislov
    silno; nenavadno, čudovito
  • ráven; rávni level; standard

    na isti rávni on the same level (z as)
    konferenca na najvišji rávni politika conference at the highest level, summit
    na ministrski rávni at ministerial level
    nizka (visoka) življenjska ráven; -vni low (high) standard of living
    biti na visoki rávni to be of a high standard
    doseči predvojno ráven; -vni to reach the prewar level
  • raw1 [rɔ:] pridevnik (rawly prislov)
    surov, presen, nekuhan, premalo kuhan; (o zemlji) neobdelan; nepredelan; grob; nepobarvan; čist, nerazredčen, nepomešan (o alkoholu); nezvaljan (o suknu); nestrojen; nepreden (o volni); (o rani) odrt, krvav, odprt, vnet (with od)
    boleč, občutljiv; (o klimi, vremenu) oster, mrzel in vlažen
    figurativno neizkušen, nezrel, začetniški, nov, nevešč, neizvežban (in, at v)

    raw brick nežgana opeka
    raw cream smetana iz nekuhanega mleka
    raw deal surovo, brutalno, kruto in krivično ravnanje
    raw material ekonomija surovina
    raw oil surovo olje
    raw recruits začetniški, neizkušeni, neizurjeni rekruti
    raw silk surova svila
    a raw workman delavec začetnik
    raw head and bloody bones strašilo za otroke, bavbav, volkodlak; mrtvaška lobanja s prekrižanima golenicama
    a raw head and bloody bones story grozljiva, pošastna zgodba
  • razbójnik brigand, robber; bandit; (na konju) highwayman; (Avstralija) bushranger

    cestni razbójnik highway robber
    morski razbójnik pirate, freebooter, buccaneer; figurativno (lopov) scoundrel, scamp
    ti mali razbójnik! (figurativno) you young scamp!
    igrati se razbójnike to play at (cops and) robbers
  • razdálja distance (od from)

    razdálja med 2 hišama the distance between two houses
    zavorna razdálja stopping distance
    žariščna razdálja focal length
    držati razdáljo (tudi figurativno) to keep one's distance
    na 15 m razdálje ne vidim nič at 15 metres' distance I can see nothing
    držati koga v razdálji (= proč od sebe) to keep someone at a distance
  • razdòr discord, dissension, division, disunion; disagreement; difference; rupture; variance; split

    biti v razdòru z to be at variance, to be at odds with
    sejati razdòr to sow dissension, to stir up discontent (ali strife)
    denarne zadeve so napravile razdòr med člani družine money matters have caused a rift between the members of the family
  • razdvojèn (ločen) separated, divided; split; disunited; severed; detached

    oni so razdvojèni (sprti) they are at odds (ali at variance), pogovorno they've fallen out
    biti razdvojèn med upom in obupom to be torn between hope and despair
  • rázen -a, -o various; different

    rázni pl sundry
    v ráznih barvah, raznobarven variegated, multi-coloured
    iz ráznih razlogov for various reasons
    rázni ljudje so mi to rekli various people (have) told me so
    ob ráznih prilikah at different occasions
  • razlágati to explain; to explicate; to interpret; to comment; (s primeri) to illustrate; to expound (biblijo the Bible)

    ne morem si tega razlágati I am at a loss to understand it
    na široko razlágati to expatiate
  • razlíka difference; distinction; discrepancy

    brez razlíke without distinction, indiscriminately, promiscuously
    za razlíko od in contrast to, as distinguished from
    očitna, frapantna razlíka striking difference
    prav nobena razlíka no difference at all really
    zaradi razlíke for the sake of difference
    razlíka v ceni (mnenju, starosti) difference in price (of opinion, in age)
    delati razlíko to make a difference, to make (ali to draw) a distinction
    delati krivično razlíko to draw an erroneous distinction
    ne delam nobene razlíke med njima I make no distinction between them
    ni nobene razlíke there is no difference
  • razlikováti to distinguish; to differentiate; to discern; to discriminate (proti against)

    razlikováti med to draw a distinction between
    komaj ga razlikujem od njegovega brata I can hardly tell him from his brother
    razlikováti se to differ, to vary (od from); (biti nasproten) to contrast (with); (ne se skladati) to dissent (from), to be at variance (with)
    razlikujemo se glede tega we disagree (ali we are divided) on it