Franja

ἐκ-τρῑ́βω [fut. ἐκτριβήσομαι] 1. iztarem, izkrešem πῦρ; πέτρον ἐν πέτροισι krešem kamen ob kamnu, βίον bedno prebijem život, nesrečno končam življenje. 2. ion. in poet. odrgnem, iztrebim, uničim, zatrem; pass. poginem.

ἔμ-πορος, ὁ (πορεῖν) 1. kdor popotuje na tuji ladji, popotnik. 2. trgovec, veletržec, vojni zalagatelj; pren. κακὴ ἔμπορος βίου ki s svojim življenjem slabo trguje, ki življenje pod nič proda.

ἔπ-ειτα adv. (εἶτα), ion. ἔπειτεν, v krazi κἄπειτα 1. potem, nato, zatem, pozneje, nadalje, posebno pri naštevanju: πρῶτον μέν … ἔπειτα δέ; ὁ ἔπειτα poznejši, ὁ ἔπειτα χρόνος poznejši čas, εἰς τὸν ἔπειτα χρόνον v prihodnje, za bodočnost, za vse čase, ὁ ἔπειτα βίος poznejše življenje, οἱ ἔπειτα potomci, τὸ ἔπειτα bodočnost, ἡ εἰς τὸ ἔπειτα δόξα slava pri potomcih. 2. stoji pogosto v poreku, da kaj poudarja: nato, potem ἐκέλευσεν αὐτὸν συνδιαβάντα ἔπειτα ἀπαλλάττεσθαι. 3. torej, potemtakem, in vendar, vkljub temu; posebno za participi in v vprašalnih stavkih: ἔπειτ' οὐκ οἴει φροντίζειν; torej meniš, da ne skrbe? κἄπειτ' ἔκτας; in vendar si jih umorila?

ἐπιτήδευμα, ατος, τό ἐπιτήδευσις, εως, ἡ 1. opravilo, opravek, delo, posel, obrt, učenje, prizadevanje, skrb τινός, βιότου skrbi za življenje. 2. obnašanje, vedenje πρός τινα, običaji τὰ τῆς χώρας, način življenja, značaj, ἡ πᾶσαν ἐς ἀρετὴν νενομισμένη ἐπιτήδευσις zakonito ravnanje, krepostno življenje.

ἔσχ-ατος 3 [Et. od ἐσκο- iz eg'hs-qo-; prim. ἐξ] 1. kraj. skrajni, (naj)zadnji, najbolj oddaljen ἔσχατοι ἀνδρῶν, τὰ ἔσχατα meja, vrh, τοῦ ἄστεως skrajni del, rob mesta, ἐξ ἐσχάτων ἐς ἔσχατα od enega konca do drugega, od konca do kraja, ἐπ' ἐσχάτου na koncu NT, ἔσχατα γαίης konec sveta; ἔσχατοι τῆς ἀρχῆς ἦσαν stanovali so na skrajni meji države, ἐσχάτη πυρά vrh grmade, ἔσχαται σάρκες ki je popolnoma notri, meso v sredini. 2. čas. soslednji, zadnji, ἡ ἐσχάτη ἡμέρα poslednji (sodnji) dan (dies novissima) NT, (τὸ) ἔσχατον poslednjič, naposled, ἐς τὸ ἔσχατον (διακαρτερῶ) do zadnjega. 3. pren. skrajni, najvišji, najhujši: pos. neutr. pl. τὰ ἔσχατα (ἐσχατώτατα) πάσχω pretrpim (utrpim) najhujše (smrt), ἔσχατ' ἐσχάτων κακά najhujše sramotitve ali psovke, τὰ ἔσχατ' αἰκίζομαι zelo grdo ravnam s kom, zelo pestim koga, τὰ ἔσχατα λέγω zelo grdo zmerjam, ὑπὲρ τῶν ἐσχάτων ἀγών borba za obstanek, boj na življenje in smrt, ἐς τὸ ἔσχατον v najvišji meri; ἐς τὸ ἔσχατον ἀφῖγμαι sem v skrajni sili ἐπ' ἔσχατα, ἐπ' ἔσχατον βαίνω grem do skrajne meje, τινός česa, ἐπὶ τὸ ἔσχατον τοῦ ἀγῶνος ἔρχομαι storim vse, kar je mogoče, napnem vse žile. – adv. ἐσχάτως do skrajnosti, silno, zelo NT, ἐσχάτως ἔχω umiram, sem v zadnjih dihljajih NT.

εὐωχία, ἡ gostovanje, gostitev, gostija, lahkoživost, razkošno življenje.

ἐφ-ίστημι, ion. ἐπ-ίστημι [gl. ἵστημι; tr. fut. ἐπιστήσω, aor. ἐπέστησα, pass. ἐπεστάθην; med. ἐπεστησάμην, intr. ἐφίσταμαι, fut. ἐπιστήσομαι, aor. ἐπέστην, pf. ἐφέστηκα, 3. pl. ἐφεστᾶσι, ep. inf. ἐφεστάμεν(αι), pt. ἐφεσταότες, plpf. ἐφεστήκειν, 3. pl. ἐφέστᾰσαν; ion. pf. ἐπέστηκα, pt. ἐπεστεῶτες] I. trans. 1. act. in pass. a) postavljam koga na (nad) kaj, dajem komu oblast nad kom, postavljam na čelo (za čuvarja, upravitelja) τινά τινι, ἐπί τινι; b) postavljam poleg, zraven česa, k čemu; κύκλῳ τὸ σῆμα ἱππέας postavljam okrog groba konjenike; c) α.) urejam, prirejam ἀγῶνα, τινί komu na čast; β.) ustavim, udržim στράτευμα; tudi abs. ἐπιστήσας(sc. ἵππον) ustavil se je. 2. med. postavljam na čelo. II. intr. 1. a) stopam na kaj, ustopim se na kaj τινί, ἐπί τινι; pf. stojim na čem, sem na (pri) čem πύλαι ἐφειστήκεσαν; τὸ ἐπιστάμενον τοῦ γάλακτος kar se nahaja na mleku, gornji del; b) stopam zraven koga, pristopim h komu, bližam se komu τινί, ἐπί, παρά τινι, ἐπί τι, ἔς τι; o času: nastopim τὸ ἔαρ, ὁ καιρὸς ἐφέστηκε čas je blizu NT; pf. stojim zraven οἱ λέβητες ἐπεστεῶτες; c) zadenem koga, iznenadim, prigodim se, πρίν μοι τύχη τοιάδ' ἐπέστη predno me je taka usoda zadela, ὡς ἂν μεταβολαὶ ἐφιστῶνται kakor se pač človeško življenje izpreminja; ὄλεθρός τινι poguba doleti NT, ἡ ἡμέρα αἰφνίδιος ἐπί τινα dan pride komu iznenada NT; d) stopim nasproti (sovražno), nastopim proti komu, vzdignem se nad koga, napadem koga τινί, ἐπί τινος, ἐπὶ τῇ πόλει pomaknem se (pridem) pred mesto; tlačim, stiskam μόχθοι ἐφεστῶτές τινι; βάσιν τινά zastopim komu pot. 2. pren. a) stojim na strani, pomagam komu τινί; b) stojim na čelu, načelujem, postavljen sem črez kaj, nadzorujem kaj τινί, ἐπί τινι, ἐπί τινος; ὁ ἐφεστηκώς, ἐφεστώς, ion. ἐπεστεώς, pl. ἐπεστεῶτες: predstojnik, vodnik, načelnik, nadzornik; c) lotim se česa, bavim se s čim, grem nad kaj τινί, ἐπί τι; d) sem blizu, čakam koga, prežim na koga κῆρες θανάτοιο, οἷοι νῷν ἐφεστᾶσιν σκοποί; e) ustavim se, postojim, ἐπιστὰς περιέμεινα ustavil sem se in sem počakal; τοῦ πλοῦ preneham.

ζάω, skrč. ζῶ [Et. iz ζηjω, kor. g^wjē-, ζώω iz g^wjō-jō; sor. βίος, lat. vivo, slov. živ. – Obl. ζῇς, ζῇ itd.; fut. ζήσω, -ομαι, aor. ἔζησα, nav. βιώσομαι, ἐβίων; ep. ion. poet. ζώω, ep. inf. ζωέμεν(αι)]. 1. živim, ἀπό, ἔκ τινος ob čem, od česa; sem pri življenju, sem živ; οἱ ζῶντες ljudje; τὸ ζῆν življenje; ζάω τινί živim za koga. 2. sem pri moči, sem krepek, trajam, ostanem v moči ali veljavi νόμοι, μαντεῖα; φλόξ tlim.

ζωάγρια, τά ep. ion. plačilo, nagrada za rešitev življenja, δῶρα λάμψονται ζωάγρια Κροίσου darove bodo dobili zato, ker so Krezovo življenje rešili.

ζωγρέω¹ (ζωός + ἀγρέω) 1. lovim, ujamem koga živega, darujem komu življenje, prizanesem. 2. imam koga živega v ječi (Her. 3. 52).

ζωή, ἡ, ion. ζόη (ζάω) 1. življenje, življenjska doba, način življenja, παρὰ τὴν ζόην v teku (za) življenja. 2. hrana, živež, ζόην ποιοῦμαι ἔκ τινος prehranjujem se s čim. 3. ep. imetje, premoženje.

ἡδυπάθεια, ἡ (ἡδυ-παθής) lahko in udobno življenje, lahkoživost, razkošnost.

ἡμέρα, ἡ, ion. -ρη, dor. ἁμέρα (gl. ἦμαρ) 1. dan (opp. noč), čas od enega solnčnega vzhoda do drugega; a) ἡμέρας po dnevu, μέσης ἡμέρας opoldne, τῇδε τῇ ἡμέρᾳ tega dne, ὑστέρησε πέντε ἡμέραις zapoznil se je za pet dni, τριῶν ἡμερέων v teku treh dni, ἑκάστης ἡμέρας vsak dan, τρίτην ἡμέραν αὐτοῦ ἥκοντος tretji dan po njegovem prihodu; ἡμέραν ἐξ ἡμέρας, dan na dan, ἡ πρὸ τοῦ ἡμέρα prejšnji dan; b) s predlogi: ἅμα τῇ ἡμέρᾳ s (prvim) svitom, ἀνὰ πᾶσαν ἡμέραν vsak dan, ἐφ' ἡμέρης ἑκάστης dan na dan, vsak dan, ἐξ ἡμέρας po dnevu = μεθ' ἡμέραν, πρὸς ἡμέραν proti jutru, ἐφ' ἡμέραν za en dan. 2. čas, doba življenja, usoda, αἱ μακραὶ ἁμέραι dolgo človeško življenje, παλαιὰ ἁμέρα starost.

ἡσυχία, ἡ, ion. -ίη (ἥσυχος) 1. mir, τινός pred kom, tišina, samota, samoten kraj, molk, τῆς ἡσυχίας βίοτος mirno, pohlevno življenje. 2. hladnokrvnost, ravnodušnost, dušni mir, zadovoljnost. 3. pokoj, počitek, nedelavnost, brezbrižnost, ἡσυχίαν ἄγω, ἔχω mirujem, dam mir, ničesar ne delam, živim v miru, mirno gledam kaj, ἐν ἡσυχίᾳ ἔχω τι zamolčim kaj, ἐμαυτόν molčim; μετὰ ἡσυχίας mirno, καθ' ἡσυχίαν v miru, nemoteno.

ἦτορ, ορος, τό (gl. ἦτρον) ep. poet. srce, duša, življenje, duh, pogum, χάλκεον pljuča.

θανάσιμος 2, poet. θανατικός 3 (θανεῖν) 1. smrten, smrtonosen, zastrupljen πέπλος, δίκη (κρίσις) smrtna kazen, obsodba, zaglavna pravda, pravda za življenje in smrt. 2. blizu smrti, umirajoč. 3. umrl, mrtev, θανάσιμος βαίνω grem (odidem) v smrt.

θάνατος, ὁ [Et. iz θϝανατος, kor. dhwen, ugasniti] 1. smrt, umor, smrtna kazen, usmrtitev; pl. način smrti, smrt mnogih; smrtne nevarnosti NT; θάνατον καταγιγνώσκω τινός obsodim koga na smrt, ὑπάγω τινὰ θανάτον zatožim koga na smrt, κρίνομαι θανάτου δίκῃ zatožen sem na življenje in smrt, ἐπὶ θανάτῳ v znak smrtne obsodbe, τὴν ἐπὶ θανάτῳ pot v smrt, κατέδησαν αὐτοὺς τὴν ἐπὶ θανάτῳ(sc. ὁδόν) vklenili so jih za (pot v) smrt; θάνατόνδε v (na) smrt. 2. pers. bog smrti, brat Spanja.

θέω, ep. θείω [Et. nem. Tau (starosaško dou), gršk. θοός, βοηθόος. – Obl. impf. iter. θέεσκον, fut. θεύσομαι]. 1. tečem, dirjam, hitim, τὴν ὁδόν po poti, πεδίοιο po poljani; drevim za kom, dirjam za stavo; borim se za kaj περί τινος; περὶ τῆς ψυχῆς za življenje; περὶ τοῦ παντός drevim v največjo nevarnost, prestanem jo; v pt. z drugimi glagoli = hitro: ἦλθε θέουσα prišla je hitro, pritekla je. 2. o stvareh: hitro plovem, hitim, letim (o ladji); hitro se sučem, vrtim se (lončarski krog); obtekam (o robu ščitovega oboda), φλὲψ ἀνὰ νῶτα se vije, gre po hrbtu.

θῡμο-ραϊ-στής, οῦ, ὁ (ῥαίω) ep. življenje uničujoč, uničevalec življenja.

θῡμός, ὁ [Et. idev. dhū-mó-s; lat. fu-mus, slov. dim (strslov. dymъ), gl. θύω] 1. srce kot življenska sila: duša, življenje, življenska moč τὸν μὲν λίπε θυμός, θυμὸν ἀποπνείω izdahnem dušo, umrjem, ἐξαίνυμαι, ἐξαιρέομαι θυμόν ugrabim življenje, ὤλεσα θυμόν izgubil sem življenje, θυμὸς ἀγέρθη zavest se je vrnila, θυμὸν ἀγείρω pridem zopet k sebi, opomorem si. 2. srce kot duhovna sila: duša, duh a) volja, želja, nagnjenje, poželenje, nagon, sklep, namen, naklep, θυμὸς ἀνώγει, ἐθέλει, ἐποτρύνει, κελεύει, κλαῦσαι ὅσον μοι θυμός ἡδονὴν φέρει kolikor moje srce želi, εἴκω θυμῷ ugajam, ustrezam željam, θυμῷ βούλομαι iz srca želim, θυμὸς γίγνεταί μοι ali ἐστί μοι mika me, volja me je, κατὰ θυμόν po želji, ἕτερός με θυμὸς ἔρυκεν druga misel me je zadrževala; b) čut, čuvstvo: α.) srce ἄλγος θυμὸν ἱκάνει, ὀρίνω θυμόν ganem srce, (o)mečim, ἐκ θυμοῦ φιλέω iz (celega) srca ljubim, ἀπὸ θυμοῦ εἰμι odtujim se srcu; β.) srčnost, hrabrost, θυμὸν λαμβάνω ohrabrim se, θυμὸν ἀπόλλυμι izgubim pogum, ῥώμῃ καὶ θυμῷ z močjo in pogumom, πᾶσι θυμὸς κάππεσεν vsem je upadel pogum; γ.) strast, jeza, razburjenost, nejevolja δάμασον, ἐπανάγω θυμόν τινι razburjam komu srce (žolč); c) mišljenje, pamet, razum, misel, ἕνα, ἶσον θυμὸν ἔχω sem enakomisleč ali istega mišljenja, θυμῷ, ἐς θυμὸν βάλλω (βάλλομαί) τι vzamem si k srcu, mislim na kaj, preudarjam, εἰς θυμὸν φέρω spomnim se.